close
Pojdi na vsebino

Davyjeva medalja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
BERJAYA
BERJAYA
Robert Bunsen in Gustav Kirchhoff, prva prejemnika Davyjeve medalje, »zaslužna za raziskave in odkritja v spektralni analizi«

Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.[1][2] Imenuje se po angleškem kemiku in fiziku Humphryju Davyju. Prejemnik dobi poleg medalje tudi denarno darilo 1000 funtov.

Prva medalja je bila podeljena leta 1877 Robertu Wilhelmu Bunsenu in Gustavu Robertu Kirchhoffu »za njune raziskave in odkritja v spektralni analizi«.[1] Od takrat je bila podeljena prav vsako leto, skupaj 138-krat.[1] Zadnja je bila podeljena leta 2014 britanski kemičarki Clare Grey »za nadaljnje pionirske aplikacije jedrske magnetne resonance trdnega stanja na snovi, pomembne za energijo in okolje«.

Medalja je bila v istem letu podeljena tudi več znanstvenikom. Leta 1882 sta jo prejela Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Julius Lothar Meyer »za njuno odkritje periodičnosti atomskih mas«,[3] leta 1883 Marcellin Berthelot in Julius Thomsen »za njune raziskave v termokemiji«,[3] 1893 Jacobus Henricus van 't Hoff in Joseph Achille Le Bel »za uvedbo njune teorije asimetričnega ogljikovega atoma in njeno uporabo v pojasnjevanju optične aktivnosti ogljikovih spojin«,[3] leta 1903 Pierre in Marie Curie »za njune raziskave radija«[4] ter leta 1968 John Cornforth in George Joseph Popjak »kot priznanje za njuno skupno raziskovanje biosintetskih poti do poliizoprenoidov in steroidov«.[4]

Prejemniki

[uredi | uredi kodo]
leto ime utemeljitev sklici
1877Robert Wilhelm Bunsen in Gustav Robert Kirchhoff za raziskave in odkritja v spektralni analizi[5]
1878Louis Paul Cailletet in Raoul Pictet za raziskave kondenzacije tako imenovanih permanentnih plinov, ki sta jih opravila vsak zase, vendar istočasno[6]
1879Paul Emile Lecoq de Boisbaudranza odkritje galija[7]
1880Charles Friedelza raziskave silicijevih organskih spojin in druge raziskave[8]
1881Adolf von Baeyerza sintezo indiga[9]
1882Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Lothar Meyer za odkritje periodičnosti atomskih mas[10]
1883Marcellin Berthelot in Julius Thomsen za raziskave v termokemiji[11]
1884Adolph Wilhelm Hermann Kolbeza raziskave izomerizma alkoholov[12]
1885Jean Servais Stasza raziskave atomskih mas[13]
1886Jean Charles Galissard de Marignacza raziskave atomskih mas[14]
1887John Alexander Reina Newlandsza odkritje zakona periodičnosti kemijskih elementov[15][16]
1888William Crookesza raziskave lastnosti snovi pod vplivom električnega praznjenja v visokem vakuumu[17]
1889William Henry Perkina raziskave magnetne rotacije v odvisnosti od kemijske zgradbe[18]
1890Hermann Emil Fischerza odkritja v organski kemiji, predvsem na področju ogljikovih hidratov[19]
1891Victor Meyerza raziskave določanja gostote hlapov pri visokih temperaturah[15]
1892François-Marie Raoultza raziskave zmrzišča in parnega tlaka raztopin[20]
1893Jacobus Henricus van 't Hoff in Joseph Le Belza priznanje uvedbe njune teorije asimetričnega ogljikovega atoma in njene uporabe pri razlagi zgradbe optično aktivnih ogljikovih spojin[21]
1894Per Theodor Cleveza raziskave kemije redkih zemelj[22]
1895William Ramsayza sodelovanje v odkritju argona in raziskave plinastih konstituent zemeljskih mineralov[23]
1896Henri Moissanza izoliranje fluora in uporabo električne peči za pripravo ognjevzdržnih kovin in njihovih spojin[24]
1897John Hall Gladstoneza številne prispevke kemijski znanosti, predvsem za pomembno delo na vpeljavi optičnih metod v kemijo[25]
1898Johannes Wislicenusza prispevke k organski kemiji, predvsem na področju stereokemijske izomerije[26]
1899Edward Schunckza raziskave broča, indiga in klorofila[27]
1900Guglielmo Koernerza brilijantne raziskave položajne teorije aromatskih spojin[28]
1901George Downing Livingza prispevke k spektroskopiji[29]
1902Svante Arrheniusza aplikacijo teorije disociacije in razlago kemijske spremembe[30]
1903Pierre Curie in Marie Skłodowska-Curieza raziskave radija[31]
1904William Henry Perkin mlajšiza pomembna odkritja v organski kemiji[18]
1905Albert Ladenburgza raziskave v organski kemiji, predvsem sinteze naravnih alkaloidov[32]
1906Rudolf Fittigza raziskave v kemiji, predvsem laktonov in kislin[33]
1907Edward Williams Morleyza prispevke k fiziki in kemiji, predvsem za določitev relativnih atomskih mas vodika in kisika[34]
1908William Augustus Tildenza odkritja v kemiji, predvsem na področju terpenov in atomskih toplot[35]
1909James Dewarza raziskave pri nizkih temperaturah[36]
1910Theodore William Richardsza raziskave določanja atomskih mas[37]
1911Henry Edward Armstrongza raziskave v organski in splošni kemiji[18]
1912Otto Wallachza raziskave kemije eteričnih olj in cikloolefinov[38]
1913Raphael Meldolaza delo v sintezni kemiji[18]
1914William Jackson Popeza pomemben prispevek k strukturni in organski kemiji[39]
1915Paul Sabatierza raziskave kontaktnega delovanja in aplikacije fino porazdeljenih kovin kot katalizatorjev[40]
1916Henry Louis Le Chatelierza njegov ugled kemika[41]
1917Albin Hallerza pomembne raziskave na področju organske kemije[42]
1918Frederick Stanley Kippingza preučevanje kafer in organskih derivatov dušika in silicija[43]
1919Percy Faraday Franklandza izjemno delo v kemiji, predvsem na področju optične aktivnosti in fermentacije[44]
1920Charles Thomas Heycockza delo v fizikalni kemiji, še posebej na sestavi in zgradbi zlitin[45][46]
1921Philippe-Auguste Guyeza raziskave v fizikalni kemiji[47]
1922Jocelyn Field Thorpeza raziskave v sintezni organski kemiji[48]
1923Herbert Brereton Bakerza zaziskove popolnega sušenja plinov in tekočin[49]
1924Arthur George Perkinza raziskave zgradbe naravnih barvil[18]
1925James Colquhoun Irvineza delo na področju zgradbe sladkorjev[50]
1926James Walkerza delo na teoriji ionizacije[51]
1927Arthur Amos Noyesza delo v fizikalni kemiji, predvsem na področju elektrolitskih raztopin[52]
1928Frederick George Donnanza prispevke k fizikalni kemiji, še posebej za teorijo membranskega ravnotežja[53]
1929Gilbert Newton Lewisza prispevke h klasični termodinamiki in teoriji valence[54]
1930Robert Robinsonza delo na področju zgradbe in sinteze naravnih snovi in prispevkom k teoriji organskih reakcij[55]
1931Arthur Lapworthza raziskave v organski kemiji, predvsem tiste, ki so povezane s tavtomerijo in mehanizmom organskih reakcij[56]
1932Richard Willstätterza pomembne raziskave v organski kemiji[57]
1933William Hobson Millsza raziskave v organski kemiji in delo na sintezah in lastnostih cianinskih barvil, še posebej za raziskave novih tipov asimetričnih molekul[58]
1934Norman Haworthza raziskave molekularne zgradbe ogljikovih hidratov[59]
1935Arthur Hardena izjemo delo v biokemiji, še posebej za fundamentalna odkritja kemiji alkoholnega vrenja[60]
1936William Arthur Boneza pionirsko delo na kontaktni katalizi in raziskave mehanizma zgorevanja ogljikovodikov, lastnosti plamenov in plinskih eksplozij[61]
1937Hans Fischerza njegovo delo v kemiji porfirinov, še posebej za določitev njihove podrobne zgradbe razgradnjo, in sintezo biološko pomembnih porfirinov[62]
1938George Bargerza raziskave alkaloidov in drugih naravnih produktov[63]
1939James William McBainza odpiranje preučevanja koloidnih elektrolitov[64]
1940Harold Clayton Ureyza izolacijo devterija in delu na področju drugih izotopov, katerenu sledi podroben potek kemijskih reakcij[65]
1941Henry Drysdale Dakinza pionirsko delo v biokemijskih raziskavah, predvsem za temeljne prispevke k preučevanju intermediarnega metabolizma[66]
1942Cyril Norman Hinshelwoodza izjemno delo na mehanizmih kemijskih reakcij[67]
1943Ian Morris Heilbronza več pomembnih prispevkov k organski kemiji, predvsem kemiji naravnih snovi psihološkega pomena[68]
1944Robert Robertsonza raziskave eksplozivov, analitskih metod, zgradbe diamanta in infrardečega absorpcijskega spektra[69]
1945Roger Adamsza obsežne raziskave na področju organske kemije in nedavne raziskave alkaloidov[70]
1946Christopher Kelk Ingoldza obsežno delo na uvedbi fizikalnih metod za reševanje problemov v organski kemiji[71]
1947Linus Carl Paulingza pomembne prispevke k teoriji valence in njene aplikacije v biološko pommembne sisteme[72]
1948Edmund Langley Hirstza izjemno delo pri določanju zgradbe sladkorjev, škrobov, rastlinskih gumijev in predvsem vitamina C[73]
1949Alexander Robertus Toddza strukturne sintetične študije in dosežke v organski kemiji in biokemiji, predvsem vitaminov B1 in E in naravnih nukleozidov[74]
1950John Simonsenza obsežne raziskave zgradbe naravnih produktov, predvsem rastlinskih ogljikovodikov in njihovih derivatov[75]
1951Eric Ridealza pomembne prispevke na področju kemije površin[76]
1952Alexander Robertsonza raziskave kemije naravnih produkov, predvsem številnih glikozidov, principov grenkobe in obarvanja snovi, ki vsebujejo heterociklične kisikove atome[77]
1953John Lennard-Jonesza odlično delo na aplikacijah kvantne mehanike v teorijo valence in analizo notranje strukture decimalnih spojin[78]
1954James Wilfred Cookza obsežne temeljne raziskave v organski kemiji[79]
1955Harry Work Melvilleza delo v fizikalni kemiji in polimerizacijah[80]
1956Robert Downs Haworthza pomembne prispevke h kemiji naravnih produktov, predvsem takih, ki vsebujejo heterociklične sisteme[81]
1957Kathleen Lonsdaleza pomemne raziskave strukture in rasti kristalov[82][83][84][85]
1958Ronald George Wreyford Norrishza delo na področju kemijske kinetike, prevsem v fotokemiji[86]
1959Robert Burns Woodwardza pomembne raziskave v organski kemiji, še posebej za prispevek k zgradbi in sintezi naravnih produktov[87]
1960John Monteath Robertsonza pionirsko delo na analizi kristalne strukture, predvsem organskih spojin[88]
1961Derek Harold Richard Bartonza izčrpne raziskave v organski kemiji, predvsem na področju strukture in stereokemije naravnih produktov iz vrst terpenov in steroidov in analizo konformacij cikličnih struktur[89]
1962Harry Julius Emeléusza pomembne raziskave v anorganski kemiji ter odkritje in preiskovanje široke palete novih spojin[90]
1963Edmund John Bowenza ugledno delo na pojasnitvi fotokemičnih reakcij in preučevanje fluorescence in fosforescence, povezane z molekularnimi procesi[91]
1964Melvin Calvinza pionirsko delo na področju kemije in biologije, zlasti za obrazložitev fotosintetskih poti za vgradnjo ogljikovega dioksida v rastline[92]
1965Harold Warris Thompsonza ugledne prispevke v infrardeči spektroskopiji in njeni uporabi pri reševanju kemijskih problemov[93]
1966Ewart Jonesza ugledne prispevke na področju sintezne organske kemije in za pojasnitev struktur naravnih proizvodov[94]
1967Vladimir Prelogza ugledno delo v razvoju stereokemičnih konceptov ter strukturi alkaloidov in antibiotikov[95]
1968John Cornforth in George Joseph Popjakza njuno ugledno skupno delo na obrazložitvi biosintezne poti do polizoprenoidov in steroidov[96]
1969Frederick Sydney Daintonza ugledno delo na področju mehanizmov kemijskih reakcij[97]
1970Charles Alfred Coulsonza delo na področju mehanizmov kemijskih reakcij[98]
1971George Porterza prispevke k razumevanju kemijskih reakcij[99]
1972Arthur John Birchza pomembne biosintezne študije ekoloških naravnih proizvodov in razvoj novih reagentov za redukcijske procese[100]
1973John Stuart Andersonza ugledne prispevke h kemiji, predvsem za strukturne preiskave nepopolnih površin in nestehiometričnh spojin[101]
1974James Baddileyza raziskave koencima A in preučevanje sestavin celičnih sten[102]
1975Theodore Morris Sugdenza prispevke v fizikalni kemiji, predvsem za preučevanje plamenskih reakcij[103]
1976Rex Edward Richardsza izjemne prispevke k jedrski magnetni resonanci in njeni uporabi pri odpravljanju kemijskih in bioloških problemov[104]
1977Alan Rushton Battersbyza izjemne in mednarodno priznane prispevke v biosintezi in podrobne in logične razlage kompleksnih poti, po katerih in vivo nastajao alkaloidi in porfirini[105]
1978Albert Eschenmoserza prispevke na področju sodobne sintezne kemije, ki jo dobro ponazori njegova impresivna totalna sinteza vitamina B12[106]
1979Joseph Chattza prispevke v kemiji prehodnih kovin in razumevanju katalize, ki vključuje ligiranje molekul kot so olefini in dušik[107]
1980Alan Woodworth Johnsonza prispevke h kemiji naravnih proizvodov, vključno s porfirini vitamina B12, rastlinskih faktorjev kalitve, hormonov žuželk in feromonov[108]
1981Ralph Alexander Raphaelza prispevke k organski sintezi, zlasti za izvirne aplikacije acetilenskih vmesnih produktov[109]
1982Michael James Steuart Dewarza preučevanje mehanizmov različnih kemijskih reakcij, ki temeljijo na polempiričnih izračunih valovne mehanike[110]
1983Duilio Arigoniza ustvarjalnost na področjih biosinteze in bioorganske stereokemije[111]
1984Samuel Frederick Edwardsza prispevke k teoretični osnovi termodinamskih vidikov polimerne kemije[112]
1985Jack Lewisza izjemno delo o strukturi in reaktivnosti kovinskih klastrskih spojin, vključno s pionirskim delom na karbido in hidrido derivatih in pi-donorskih organskih molekulah[113]
1986Alexander George Ogstonza njegovo izvirno predpostavko poti, po katerih se encimi asimetrično vežejo na simetrične substrate in kasnejšo kvantitativno analizo makromolekularnih interakcij, ki pojasnijo učinke izločitve polimera[114]
1987Alec John Jeffreysza prispevke h kemiji človeške DNK, zlasti za odkritje in izkoriščanje hipervariabilnih satelitov v človeškem genomu[115]
1988John Anthony Popleza številne prispevke v teoretični kemiji, zlasti v razvoju in uporabi tehnologij za računanje molekularnih valovnih funkcij in lastnosti[116]
1989Francis Gordon Albert Stoneza številne ugledne prispevke v kovinoorganski kemiji, vključno z odkritjem, da so spojine, ki vsebujejo vezi ogljik-kovina z večkratnimi vezmi kovina-kovina, vsestranski reagenti za sintezo klastrskih spojin z vezmi med različnimi prehodnimi elementi[117]
1990Keith Usherwood Ingoldza pionirsko preučevanje reakcij prostih radikalov v raztopini, v steklu in v živo, predvsem z uporabo elektronske magnetne resonance[118]
1991Jeremy Randall Knowlesza prispevke k mehanistični kemiji, integrirani z encimologijo, zlasti za uporabo kemijskih metod za reševanje temeljnih bioloških problemov prepoznavanja in katalize[119]
1992Alan Carringtonza določanje in karakteriziranje melekularnih spektrov prehodnih vrst (kratko živečih vmesnih produktov)[118]
1993Jack Edward Baldwinza prispevke v biološki organski kemiji, predvsem za razumevanje biosinteze beta-laktamskih protiteles[120]
1994John Meurig Thomasza pionirsko preučevanje kemije trdnega stanja in velik napredek, dosežen pri oblikovanju novih materialov za heterogene katalize[121]
1995Malcolm Leslie Hodder Greenza prispevek h kemiji organokovinskih spojin z aplikacijami v katalitskih reakcijah—
1996Geoffrey Wilkinsonza prispevek k organski kemiji prehodnih kovin, razvoj homogene katalize in delo na hidroformilaciji[122]
1997Jean-Marie Lehnza delo na področju supramolekularne kemije, samosestavljivih molekul in kemičnih naprav—
1998Alan Roy Fershtza pionirsko delo na področju analize proteinov s kombiniranjem metod in idej organske fizikalne kemije s tistimi iz proteinskega inženirstva, s katerimi je osvetlil procese kot so encimatska kataliza, zgibanje proteinov, interakcije med proteini in makromolekulami na splošno in tistimi, ki prevladujejo v kemiji nekovalentnih vezi[123]
1999Malcolm Harold Chisholmza vodilno delo v anorganski kemiji, zlasti za velik prispevek h kemiji prehodnih kovin in pionirske raziskave edinstvene trojne vezi kovina-kovina v dimolibdenovih in divolframovih dialkilamidih, aloksidih in alkilih in za uporabo teh spojin v nadaljnjih pomembnih sintezah[124]
2000Steven Victor Leyza odkritje novih sinteznih metod in njihovo uporabo za sintezo kompleksnih naravnih proizvodov, vključno s tistimi iz žuželk, mikroorganizmov in rastlin; med najbolj opaznimi uspehi so sinteze makrocikličnega laktona avermektina B1a, tetronazina in milbemicinov, kakor tudi razvoj kratke in prikladne sinteze oligosaharidov[125]
2001Alastair Ian Scottza pionirske prispevke k razumevanju biosinteznih poti, zlasti za delo na vitaminu B12; je vodilni svetovni strokovnjak na svojem področju, zato bodo njegova odkritja verjetno pomembno vplivala na način, kako se bo v prihodnje razvijala kemija naravnih kemičnih produktov—
2002Neil Bartlettza raziskave najvišjih oksidacijkih meja manj oskidabilnih elementov, predvsem ob uporabi elementarnega fluora; dkril je novo kemijo žlahtnih plinov in nove postopke za doseganje meja visokih oksidacijskih stanj za vse elemente periodnega sistema[126]
2003Roger Parsonsza ugledno kariero v elektrokemiji; razvil je metodo za pripravo čiste in dobro definirane površine kovin in njihovega stika z elektrolitom brez kontaminacije[127]
2004Takeshi Okaza mogo različnih prispevkov k molekularni spektroskopiji in njeni aplikaciji, predvsem v astronomiji[128]
2005Chris Dobsonza delo na uporabi jedrske magnetne resonance in drugih strukturnih metod za proučevanje zlaganja in razlaganja proteinov ter tvorbe amiloidnih vlakenc, kar je privedlo do novih spoznanj o strukturi in zgibanju proteinov[129]
2006Martin Popeza pionirsko delo na področju molekularnih polprevodnikov, ki so postali pomembno področje polprevodniške znanosti in tehnologije[130]
2007John Simonsza mnogo izvirnih eksperimentalnih prispevkov na področju kemijske fizike, vključno z dinamiko molekularnih reakcij, molekularno spektroskopijo in nedavno z biofizikalno kemijo—
2008James Fraser Stoddartza prispevke k molekularni tehnologiji—
2009Jeremy Sandersza pionirske prispevke na več področjih, nazadnje na področju dinamike kombinatorne kemije kot najsprednejšem delu supremolekularne kemije[131]
2010Carol Robinsonza prelomno in novo uporabo masne spektrometrije za opredeljevanje velikih beljakovinskih kompleksov[131]
2011Ahmed Zewailza ustvarjalne prispevke k preučevanju ultrahitrih reakcij in razumevanju prehodnih stanj v kemiji in za dinamično elektronsko mikroskopijo[132]
2012Fraser Armstrongza pionirsko delo v elektrokemiji proteinskega filma, ki je omogočilo natančno termodinamično in kinetično kontrolo reduktivno-oksidativnih encimov[133]
2013Graham Hutchingsza odkritje katalize z zlatom in ustvarjalne prispevke na tem novem področju kemije[134]
2014Clare Greyza pionirske aplikacije jedrske magnetne resonance trdnega stanja na snovi, pomembne za energijo in okolje[135]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 Davy Medal. Royal Society. Pridobljeno 5. avgusta 2011.
  2. ↑ M. Boas Hall (2002). All Scientists Now: The Royal Society in the Nineteenth Century. Cambridge University Press. str. 146. ISBN 0-521-89263-5.
  3. 1 2 3 Davy archive winners 1899 – 1877. The Royal Society. Pridobljeno 5. avgusta 2011.
  4. 1 2 Davy archive winners 1989 – 1900. Royal Society. Pridobljeni 5. avgusta 2011.
  5. ↑ Lagowski, J. J. (2004). Chemistry: Foundations and Applications. Macmillan Reference USA. str. 151.
  6. ↑ Annual Report of the Board of Regents of the Smithsonian Institution. United States National Museum. 1901. str. 131.
  7. ↑ Lockyer, Norman (1912). Nature. Nature Publishing Group. str. 352.
  8. ↑ Surrey, Alexander Robert (1961). Name reactions in organic chemistry. Academic Press. str. 101.
  9. ↑ Gillispie, Charles Coulston (1970). Dictionary of Scientific Biography. American Council of Learned Societies. str. 389.
  10. ↑ Clyde Day, Marion (1969). Theoretical Inorganic Chemistry. Reinhold Book Corporation. str. 79.
  11. ↑ Science. HighWire Press. 1883.
  12. ↑ The Lancet (2. izd.). J. Onwhyn. 1884. str. 939.
  13. ↑ The Academy (28. izd.). 1885. str. 360.
  14. ↑ Memoirs and Proceedings — Manchester Literary and Philosophical Society (39. izd.). Manchester Literary and Philosophical Society. 1895.
  15. 1 2 Ede, Andrew; Lesley B. Cormack (2004). A History of Science in Society: From Philosophy to Utility. Broadview Press. str. 120. ISBN 1-55111-666-9.
  16. ↑ Russell, Colin A. (2003). Edward Frankland: Chemistry, Controversy and Conspiracy in Victorian England. Cambridge University Press. str. 460. ISBN 0-521-54581-1.
  17. ↑ Tilden, W. A. (1968). Famous Chemists. Ayer Publishing. str. 267. ISBN 0-8369-0944-5.
  18. 1 2 3 4 5 Harrow, Benjamin (1920). Eminent Chemists of Our Time. D. van Nostrand. str. 13. ISBN 0-8369-0514-8.
  19. ↑ Tilden, William A. (2007). Chemical Discovery and Invention — In the Twentieth Century. Read Books. str. 476. ISBN 1-4067-5805-1.
  20. ↑ Journal of the Chemical Society. Chemical Society of Great Britain. 1902. str. 977.
  21. ↑ Harrow, Benjamin (1920). Eminent Chemists of Our Time (2. izd.). D. van Nostrand company. str. 93.
  22. ↑ Nature. Nature Publishing Group. 1895. str. 137.
  23. ↑ The Scientific Monthly (9. izd.). American Association for the Advancement of Science. 1919. str. 173.
  24. ↑ Daedalus: Proceedings of the American Academy of Arts and Sciences (81. izd.). American Academy of Arts and Sciences. 1988. str. 78.
  25. ↑ Burke, Edmund; James Dodsley (1891). Annual Register. Annual Register. str. 66.
  26. ↑ Nature (67. izd.). Nature Publishing Group. 1903. str. 229.
  27. ↑ Science (10. izd.). Moses King. 1899. str. 821.
  28. ↑ Popular Science Monthly (58. izd.). McClure, Phillips and Co. 1901.
  29. ↑ Archer, Mary D.; Christopher D. Haley (2005). The 1702 Chair of Chemistry at Cambridge: Transformation and Change. Cambridge University Press. str. 318. ISBN 0-521-82873-2.
  30. ↑ Barker, Philip (1905). Top 1000 Scientists. Inter-India Publications. str. 15. ISBN 81-7371-210-7.
  31. ↑ Quinn, Susan (1996). Marie Curie: A Life. Perseus Books Group. str. 185. ISBN 0-201-88794-0.
  32. ↑ Monmouth Smith, Henry (1949). Torchbearers of Chemistry: Portraits and Brief Biographies of Scientists who Have Contributed to the Making of Modern Chemistry. Academic Press. str. 270.
  33. ↑ British Medical Journal (2. izd.). British Medical Association. 1906. str. 266.
  34. ↑ R. Hamerla, Ralph (2006). American Scientist on the Research Frontier: Edward Morley, Community, and Radical Ideas in Nineteenth-century Science. Springer. str. 232. ISBN 1-4020-4088-1.
  35. ↑ Nature. Nature Publishing Group. 1908. str. 136.
  36. ↑ Knight, David M.; Norman Lockyer (1998). The Development of Chemistry, 1789-1914. Taylor & Francis. str. 482. ISBN 0-415-17913-0.
  37. ↑ Barker, Philip (1905). Top 1000 Scientists. Inter-India Publications. str. 247. ISBN 81-7371-210-7.
  38. ↑ Popular Science Monthly (82. izd.). McClure, Phillips and Co. 1913. str. 104.
  39. ↑ Dodsley, James (1915). Annual Register. str. 34.
  40. ↑ Sabatier, Paul (2008). Catalysis in Organic Chemistry. BiblioBazaar. str. XXIV. ISBN 1-4264-7873-9.
  41. ↑ West, David Richard Frederick; J. E. Harris (1999). Metals and the Royal Society. Institute of Materials Communications. str. 572. ISBN 1-86125-028-2.
  42. ↑ Burke, Edmund; James Dodsley (1918). Annual Register (6. izd.). str. 119.
  43. ↑ Jeans, James Hopwood (1949). The Physics of the Universe (164. izd.). R. & R. Clark. str. 93.
  44. ↑ Matthew, Henry Colin Gray; Brian Howard Harrison (2004). Oxford Dictionary of National Biography. Oxford University Press. str. 770. ISBN 0-19-861370-9.
  45. ↑ West, David Richard Frederick; J. E. Harris (1999). Metals and the Royal Society. Institute of Materials Communications. str. 543. ISBN 1-86125-028-2.
  46. ↑ The Metallurgist and Materials Technologist (12. izd.). Institution of Metallurgists. 1980. str. 394.
  47. ↑ Science (54. izd.). HighWire Press. 1921. str. 659.
  48. ↑ Journal of Chemical Education. American Chemical Society. 1924. str. 98.
  49. ↑ Barker, Philip (1905). Top 1000 Scientists. Inter-India Publications. str. 27. ISBN 81-7371-210-7.
  50. ↑ Science. HighWire Press. 1926. str. 38.
  51. ↑ The Advancement of Science. British Association for the Advancement of Science. 1968.
  52. ↑ Weidlein, Edward Ray; William Allen Hamor (1936). Glances at Industrial Research: During Walks and Talks in Mellon Institute. Reinhold. str. 208.
  53. ↑ Laboratory Practice (6. izd.). United Trade Press. 1957. str. 115.
  54. ↑ Devine, Elizabeth (1983). Thinkers of the Twentieth Century. Gale. str. 333. ISBN 0-333-33634-8.
  55. ↑ Schlessinger, Bernard S.; June H. Schlessinger (1986). The Who's who of Nobel Prize Winners. Oryx Press. str. 18. ISBN 0-89774-193-5.
  56. ↑ Williams, Trevor Illtyd; Sonia Withers (1982). A Biographical Dictionary of Scientists (3. izd.). Wiley. str. 310. ISBN 0-470-27326-7.
  57. ↑ Journal of the Chemical Society. [Chemical Society. 1953. str. 1025.
  58. ↑ Matthew, H. C. G.; Brian Howard Harrison (2004). Oxford Dictionary of National Biography: From the Earliest Times to the Year 2000. Oxford University Press. str. 278. ISBN 0-19-861388-1.
  59. ↑ Trotsky, Susan; Thomson Gale Staff; Scott Peacock (1997). Contemporary Authors: A Bio-Bibliographical Guide to Current Writers in Fiction, General Nonfiction, Poetry, Journalism, Drama, Motion Pictures, Television, and Other Fields. Gale. str. 182. ISBN 0-7876-1862-4.
  60. ↑ »Arthur Harden — Biography«. Arthur Harden. Pridobljeno 4. marca 2009.
  61. ↑ Egerton, A.C.; Egerton, A. C. (1946). »Obituary Notice — William Arthur Bone«. Obituary Notices of the Royal Society of London. The Royal Society. 2 (7): 1165. doi:10.1039/JR9460001165.
  62. ↑ Holmes, Frederic Lawrence; Charles Coulston Gillispie (1978). Dictionary of Scientific Biography. Barnes & Noble. str. 158. ISBN 0-684-14779-3.
  63. ↑ O'Connor, W. J. (1991). British physiologists 1885-1914: A Biographical Dictionary. Manchester: Manchester University Press. str. 479. ISBN 0-7190-3282-2.
  64. ↑ Journal of Colloid Science (8. izd.). Academic Press. 1965. str. 375.
  65. ↑ Shils, Edward (1991). Remembering the University of Chicago: Teachers, Scientists, and Scholars. University of Chicago Press. str. 526. ISBN 0-226-75335-2.
  66. ↑ Surrey, Alexander Robert (1954). Name reactions in organic chemistry. Academic Press. str. 45.
  67. ↑ Lockyer, Norman (1942). Nature: International Journal of Science (150th izd.). Nature Publishing Group. str. 666.
  68. ↑ The Industrial Chemist (19. izd.). Tothill Press. 1943. str. 701.
  69. ↑ Doren, Charles Lincoln van; Robert McHenry (1974). Webster's American Biographies. G. & C. Merriam Co. str. 11. ISBN 0-87779-053-1.
  70. ↑ A Legislative History of the Federal Food, Drug, and Cosmetic Act and Its Amendments (20. izd.). United States Food and Drug Administration. 1979.
  71. ↑ Matthew, Henry Colin Gray; Brian Howard Harrison (2004). Oxford Dictionary of National Biography: From the Earliest Times to the Year 2000. Oxford University Press. str. 273. ISBN 0-19-861379-2.
  72. ↑ Goertzel, Ted George; Ben Goertzel (1995). Linus Pauling: A Life in Science and Politics. Basic Books. str. 1. ISBN 0-465-00673-6.
  73. ↑ Sybil P. Parker, glavni urednik (1980). McGraw-Hill Modern Scientists and Engineers (2. izd.). McGraw-Hill. str. 67. ISBN 0-07-045266-0.
  74. ↑ Technology Review (54. izd.). Massachusetts Institute of Technology. 1997. str. 32.
  75. ↑ The Shaping of Indian Science: 1914-1947. Indian Science Congress Association. Orient Blackswan. 2003. ISBN 81-7371-432-0.
  76. ↑ Greene, Jay E.; William H. Crouse (1966). McGraw-Hill Modern Men of Science: 426 Leading Contemporary Scientists. McGraw-Hill. str. 393.
  77. ↑ Chemical Age Directory & Who's Who. Chemical Age. 1962. str. 112.
  78. ↑ Mehra, Jagdish; Helmut Rechenberg (2001). The Historical Development of Quantum Theory: Fundamental Equations of Quantum Mechanics and the Reception of the New Quantum Mechanics. Springer. str. 58. ISBN 0-387-95178-4.
  79. ↑ Chemical Age Directory & Who's Who. Chemical Age. 1962. str. 68.
  80. ↑ Sybil P. Parker, glavni urednik (1980). McGraw-Hill Modern Scientists and Engineers (2. izd.). McGraw-Hill. str. 302. ISBN 0-07-045266-0.
  81. ↑ The International Who's Who. Europa Publications. 1960. str. 406.
  82. ↑ Ogilvie, Marilyn Bailey; Joy Dorothy Harvey (2000). The Biographical Dictionary of Women in Science: Pioneering Lives from Ancient Times to the Mid-20th Century. Taylor & Francis. str. 804. ISBN 0-415-92040-X.
  83. ↑ Haines, Catharine M. C.; Helen M. Stevens (2001). International Women in Science. ABC-CLIO. str. 183. ISBN 1-57607-090-5.
  84. ↑ West, David Richard Frederick; J. E. Harris (1999). Metals and the Royal Society. IOM Communications. str. 705. ISBN 1-86125-028-2.
  85. ↑ The Houghton Mifflin Dictionary of Biography. Houghton Mifflin Harcourt. 2003. str. 948. ISBN 0-618-25210-X.
  86. ↑ Sybil P. Parker, glavni urednik (1980). McGraw-Hill Modern Scientists and Engineers (2. izd.). McGraw-Hill Book Company. str. 367. ISBN 0-07-045266-0.
  87. ↑ Trosky, Susan; Scot Peacock (1998). Contemporary Authors. Gale. str. 423. ISBN 0-7876-1994-9.
  88. ↑ Greene, J.E. (1980). McGraw-Hill Modern Scientists and Engineers (3. izd.). McGraw-Hill. str. 34. ISBN 0-07-045266-0.
  89. ↑ Chemistry: Nobel lectures: including presentation speeches and laureates' biographies. World Scientific. 1999. str. 313. ISBN 981-02-3408-2.
  90. ↑ Renetzky, Alvin (1975). NSF Factbook: Guide to National Science Foundation Programs and Activities (2. izd.). Marquis Academic Media. str. 154. ISBN 0-8379-2201-1.
  91. ↑ Sybil P. Parker, glavni urednik (1980). McGraw-Hill modern scientists and engineers (1. izd.). McGraw-Hill. ISBN 0-07-045266-0.
  92. ↑ Eggenberger, David I. (1973). The McGraw-Hill Encyclopedia of World Biography (2. izd.). McGraw-Hill. str. 338.
  93. ↑ Greene, J.E. (1980). McGraw-Hill Modern Scientists and Engineers (3. izd.). McGraw-Hill. str. 207. ISBN 0-07-045266-0.
  94. ↑ Proceedings of the Royal Society of London. Series A. Mathematical and physical sciences (296. izd.). Journal Storage. 1967. str. vii.
  95. ↑ Chemistry and industry. Society of Chemical Industry. 1967. str. 2056.
  96. ↑ Frängsmyr, Tore; Sture Forsén (1993). Chemistry, 1971-1980. Nobel Foundation. str. 186. ISBN 981-02-0787-5.
  97. ↑ Sybil P. Parker, glavni urednik (1980). McGraw-Hill Modern Scientists and Engineers (1. izd.). McGraw-Hill. str. 252. ISBN 0-07-045266-0.
  98. ↑ The Houghton Mifflin Dictionary of Biography. Houghton Mifflin Harcourt. 2003. str. 367. ISBN 0-618-25210-X.
  99. ↑ Sidharth, B. G. (2008). A Century of Ideas: Personal Perspectives from a Selection of the Greatest Minds of the Twentieth Century. Springer. str. 43. ISBN 1-4020-4359-7.
  100. ↑ Impact of Science on Society (35. izd.). United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization. 1984. str. 321.
  101. ↑ The Houghton Mifflin Dictionary of Biography. Houghton Mifflin Harcourt. 2003. str. 45. ISBN 0-618-25210-X.
  102. ↑ Sleeman, Elizabeth (2003). The International Who's Who 2004 (67th izd.). Routledge. str. 91. ISBN 1-85743-217-7.
  103. ↑ title=Sugden, Sir (Theodore) Morris|first=B. A.|last=Thrush
  104. ↑ Sleeman, Elizabeth (2003). The International Who's Who 2004 (67. izd.). Routledge. str. 1408. ISBN 1-85743-217-7.
  105. ↑ Archer, Mary D.; Christopher D. Haley (2005). The 1702 Chair of Chemistry at Cambridge: Transformation and Change. Cambridge University Press. str. vii. ISBN 0-521-82873-2.
  106. ↑ Hargittai, István; Magdolna Hargittai (2003). Candid science III: more conversations with famous chemists. Imperial College Press. str. 97. ISBN 1-86094-336-5.
  107. ↑ Report / Agricultural Research Council. University of California. 1977. str. 70. ISBN 0-10-207278-7.
  108. ↑ American Men of Science: A Biographical Directory (6. izd.). Jaques Cattell Press. 1979. str. 5634.
  109. ↑ American Jewish Year Book. American Jewish Committee. 1922. str. 273.
  110. ↑ »The Alcalde«. Emmis Communications. 1988: 12. ISSN 0002-497X. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  111. ↑ Lockyer, Norman (1983). Nature. Nature Publishing Group. str. 47. ISBN 0-333-33274-1.
  112. ↑ Proceedings of the Royal Society of London. Series A. Mathematical and physical sciences (397th izd.). 1985. str. 184.
  113. ↑ Proceedings of the Royal Society of London. Series A. Mathematical and physical sciences (397. izd.). 1986. str. 184.
  114. ↑ Rubinstein, W. D. (1991). The Harvester Biographical Dictionary of Life Peers. Harvester Wheatsheaf. str. 340. ISBN 0-7108-1218-3.
  115. ↑ Sleeman, Elizabeth (2003). The International Who's Who 2004 (67. izd.). Routledge. str. 813. ISBN 1-85743-217-7.
  116. ↑ Hargittai, István; Magdolna Hargittai (2003). Candid science III: more conversations with famous chemists. Imperial College Press. str. 179. ISBN 1-86094-336-5.
  117. ↑ Barker, Philip (1905). Top 1000 Scientists. Inter-India Publications. str. 321. ISBN 81-7371-210-7.
  118. 1 2 Year-book of the Royal Society of London (97th izd.). Harrison & Sons. 1993. str. 1973. ISBN 0-85403-468-4.
  119. ↑ Nemeh, Katherine H.; Pamela M. Kalte (2003). American men & women of science: a biographical directory of today's leaders in physical, biological and related sciences (21. izd.). Thomson Gale. str. 424. ISBN 0-7876-6527-4.
  120. ↑ Byford, Michael F.; Jack E. Baldwin; Chia-Yang Shiau; Christopher J. Schofield (1. november 1997). »The Mechanism of ACV Synthetase«. The Oxford Centre for Molecular Sciences and Dyson Perrins Laboratory: American Chemical Society. str. 2631–2650. Pridobljeno 13. marca 2009. DOI: 10.1021/cr960018l
  121. ↑ Gjurgevich, Brian (14. april 2004). »Prominent chemist to present Pauling lectures«. The Daily Barometer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. avgusta 2011. Pridobljeno 13. marca 2009.
  122. ↑ »Archives Hub: Wilkinson, Sir Geoffrey, 1921-1996«. www.archiveshub.ac.uk. Pridobljeno 14. marca 2009.
  123. ↑ »Imperial College London — New Fellows of Imperial College London announced«. www.imperial.ac.uk. Pridobljeno 14. marca 2009.
  124. ↑ Senecal, Karen (23. november 1999). »Chemistry department hires professor in quest for top 10«. The Lantern. Pridobljeno 13. marca 2009.[mrtva povezava]
  125. ↑ »Society of Chemical Industry: SCI Honours«. www.soci.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. julija 2013. Pridobljeno 14. marca 2009.
  126. ↑ »8.12.2008 — Neil Bartlett, častni profesokemije, umrl star 75 let«. berkeley.edu. Pridobljeno 14. marca 2009.
  127. ↑ »London Mathematics Society«. London Mathematics Society. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. decembra 2005. Pridobljeno 2. aprila 2009.
  128. ↑ »香港中文大學 :: 資訊處 :: Prof. Takeshi Oka«. www.cuhk.edu.hk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. aprila 2009. Pridobljeno 14. marca 2009.
  129. ↑ »University of Cambridge: 22 January 2007: Christopher Dobson elected new Master of St John's College«. www.admin.cam.ac.uk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2011. Pridobljeno 14. marca 2009.
  130. ↑ »Nystar Newsletter — New York City Archive — september 2006«. www.nystar.state.ny.us. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. julija 2013. Pridobljeno 14. marca 2009.
  131. 1 2 »Davy Medal«. The Royal Society. Pridobljeno 5. avgusta 2011.
  132. ↑ »Royal Society announces 2011 Copley Medal recipient«. The Royal Society. Pridobljeno 19. julija 2011.
  133. ↑ »Davy Medal - Most recent medallist«. The Royal Society. Pridobljeno 11. julija 2012.
  134. ↑ »Davy Medal - Most recent medallist«. The Royal Society. Pridobljeno 12. septembra 2013.
  135. ↑ »Clare Grey awarded the Davy Medal«. University of Cambridge. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2020. Pridobljeno 1. avgusta 2014.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Davyjeva_medalja&oldid=6663587«