close
Pojdi na vsebino

Kazaščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kazaščina
qazaq tili, қазақ тілі, قازاق تىلى
Izgovarjavaqɑˈzɑq tɘˈlɘ
Materni jezikKazahstan, Ljudska republika Kitajska, Mongolija, Afganistan, Tadžikistan, Turčija, Turkmenistan, Ukrajina, Uzbekistan, Rusija, Iran
PodročjeSrednja Azija
Št. maternih
govorcev
11 milijonov (2007)[1]
turški
Pisavacirilica, latinica, arabska
Uradni status
Uradni jezik
Zastava Kazahstana Kazahstan
BERJAYA Rusija:
RegulatorKazaška jezikovna agencija
Jezikovne oznake
ISO 639-1kk
ISO 639-2kaz
ISO 639-3kaz
Glottologkaza1248
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Kazáščina (kazaško qazaq tili, қазақ тілі, قازاق ٴتىلى; izgovorjava [qɑzɑq tˈlə]) je turški jezik kipčaške veje, ki ga v Srednji Aziji govorijo Kazahi. Je tesno soroden nogajščini, kirgiščini in karakalpaščini. Je uradni jezik Kazahstana in ima uradni status v Republiki Altaj v Rusiji. Je tudi manjšinski jezik v avtonomni prefekturi Ili Kazahstan v Šindžjangu na LR Kitajski in v provinci Bayan-Ölgii v zahodni Mongoliji. Jezik govorijo tudi številni etnični Kazahi po vsej nekdanji Sovjetski zvezi (po ruskem popisu prebivalstva iz leta 2010 jih je v Rusiji približno 472.000), Nemčiji in Turčiji.

Tako kot drugi turški jeziki je tudi kazaščina aglutinativni jezik in uporablja samoglasniško harmonijo. Kazaščina gradi besede tako, da besednemu korenu dodaja pripone eno za drugo, pri čemer vsaka pripona izraža le en edinstven pomen in sledi fiksnemu zaporedju. Ethnologue prepoznava tri medsebojno razumljive narečne skupine: severovzhodno kazaščino – najbolj razširjeno različico, ki služi tudi kot osnova za uradni jezik – južno kazaščino in zahodno kazaščino. Jezik si deli določeno stopnjo medsebojne razumljivosti s tesno sorodnim karakalpaškim jezikom, medtem ko njegova zahodna narečja ohranjajo omejeno medsebojno razumljivost z altajskimi jeziki.

Do leta 1929 se je za kazaščino večinoma uporabljala arabska abeceda, nato pa je sovjetski režim uvedel menjavo za cirilico. Predsednik Nazarbajev je oktobra 2017 izdal dekret, po katerem naj bi kazaščina do leta 2025 cirilico opustila in jo zamenjala z latinico[2], vendar glede podrobnosti jezikoslovci niso bili soglasni.[3] Predlagana latinska abeceda je bila večkrat revidirana in je od januarja 2021 blizu turške abecede, čeprav ji manjkata črki C in Ç ter ima štiri dodatne črke: Ä, Ñ, Q in Ū (čeprav imajo druge črke, kot je Y, v obeh jezikih različne vrednosti). Postopno uvajanje je predvideno od leta 2023 do 2031.[4] Več kot milijon kazaško govorečih v Šindžjangu uporablja za pisanje spremenjeno različico perzijsko-arabske pisave.

Geografska razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Govorci kazaščine so razpršeni po obsežnem ozemlju od Tjanšana do zahodne obale Kaspijskega jezera. Kazaščina je uradni državni jezik Kazahstana s skoraj 10 milijoni govorcev (na podlagi podatkov iz CIA World Factbook[5] o prebivalstvu in deležu kazaško govorečih).[6]

Na Kitajskem skoraj dva milijona etničnih Kazahov in kazaško govorečih živi v avtonomni prefekturi Ili Kazahstan v Šindžjangu.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Kipčaška veja turških jezikov, katere član je kazaščina, se je večinoma utrdila med vladavino Zlate horde. Sodobni kazaški jezik naj bi nastal okoli leta 1465 n. št. med nastankom Kazaškega kanata. Sodobna kazaščina je verjetno potomec čagatajske turščine, kot so jo govorili Timuridi in kipčaške turščine, kot so jo govorili v Zlati hordi.

Kazaščina uporablja veliko število izposojenk iz perzijščine in arabščine zaradi pogostih zgodovinskih interakcij med Kazahi in iranskimi etničnimi skupinami na jugu. Poleg tega je bila perzijščina v Kazaškem kanatu lingua franca, kar je Kazahom omogočalo, da so perzijske besede mešali v svoj govorjeni in pisni jezik. Medtem so Kazahi v mošejah in mavzolejih uporabljali arabščino, ki je služila izključno za verske kontekste, podobno kot je bila latinščina liturgični jezik v zahodnoevropski kulturni sferi.

Kazahi so arabsko pisavo za pisanje svojega jezika uporabljali približno do leta 1929. V začetku 20. stoletja je kazahstanski aktivist Ahmet Bajtursinuli reformiral kazahstansko-arabsko abecedo, vendar je njegovo delo v veliki meri zasenčila sovjetska prisotnost v Srednji Aziji. Takrat je novi sovjetski režim Kazahstance prisilil k uporabi latinice, nato pa v 1940-ih še cirilice. Danes Kazahi za pisanje svojega jezika uporabljajo cirilico in latinico, čeprav je predsedniški odlok iz leta 2017 odredil prehod s cirilice na latinico do leta 2031.

Čeprav ni ogrožen jezik, je kazahstanski minister za znanost in visoko šolstvo Sajasat Nurbek leta 2024 kazaščino opisal kot nekoliko ranljiv jezik, znotraj kategorije, kjer število govorcev ne narašča tako hitro, kot je bilo pričakovano.[7]

Kazaški govorec, posneto v Kazahstanu

Fonologija in pravopis

[uredi | uredi kodo]

Kazaščina ima harmonijo samoglasnikov med jezikom in korenom, z izjemami nekaterih besed novejšega tujega izvora (npr. ruskega, perzijskega, arabskega). Obstaja tudi sistem harmonije zaokroževanja, ki je podoben kirgiškemu, vendar se ne uporablja tako močno in se ne odraža v pravopisu. Ta sistem velja le za srednje samoglasnike /e/, /ɘ/, /ə/ (in ne za /ɑ/) in se pojavlja v naslednjih zlogih.[8] Tako se jūldyz 'zvezda', bügın 'danes' in ülken 'velik' dejansko izgovarjajo kot jūldūz, bügün in ülkön.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
  2. Kazakh language to be converted to Latin alphabet – MCS RK Arhivirano 19 February 2017 na Wayback Machine.. Inform.kz (30 January 2015). Retrieved 28 September 2015.
  3. »Kazakhstan replaces Cyrillic with the Latin alphabet, but the process is challenging«. 25. novembra 2024. Pridobljeno 8. marca 2026.
  4. »Kazakhstan to change from Cyrillic to Latin alphabet«. Deutsche Welle (v britanski angleščini). 27. oktober 2017. Pridobljeno 16. septembra 2020.
  5. »Central Asia: Kazakhstan«. The World Factbook. Central Intelligence Agency. 26. oktober 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2026. Pridobljeno 31. oktobra 2017. {{navedi splet}}: Prezrto besedilo »The 2017 World Factbook« (pomoč)
  6. »TITUS Didactica: Language Map: Turkic languages: Map frame«. titus.fkidg1.uni-frankfurt.de. Pridobljeno 3. avgusta 2023.
  7. Najafzada, Leyla (25. oktober 2024). »Introducing Kazakh to Oxford: An Interview with Minister Sayasat Nurbek«. Faculty of Asian and Middle Eastern Studies, University of Oxford (v britanski angleščini).
  8. »Произношение букв | kaz-tili.kz«. kaz-tili.kz. Pridobljeno 3. avgusta 2023.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]