Jelovica
| Jelovica | |
|---|---|
 Severno vznožje Jelovice, skalni predel na desni je »Babji zob« | |
| Najvišja točka | |
| Nadm. višina | 1.411 m |
| Koordinate | 46°09′14″N 14°07′56″E / 46.154011°N 14.13213°E |
| Geografija | |
| Gorovje | Julijske Alpe |
Jelovica je zakrasela gozdnata planota, ki se kot alpsko predgorje razteza nad Savo Bohinjko (na severozahodu), nad naseljema Kropa in Kamna Gorica (na vzhodu) in na jugu do Selške Sore. Najbližja naselja so ob vznožjih ali pobočjih planote, ki je sicer nenaseljena. Njen najvišji vrh je Partizanski vrh (1411 mnm, v južnem delu), severni del dosega višine do 1100 mnm. V preteklosti so na Jelovici kopali železovo rudo, ki so jo predelovali v Kropi in v Železnikih.
Površje
[uredi | uredi kodo]
Danes Jelovico prekrivajo obsežni smrekovi gozdovi. V preteklosti je bil tu jelovo bukov gozd, ki pa so ga zaradi oglarjenja izkrčili. Planine, barja, rovti (krčevine), mrazišča ("zmrzlice") in kopišča bogatijo biotsko raznovrstnost planote[1]. Najbolj znano visoko barje se imenuje Ledine. Jeloviške planine so: Vodiška planina, Mošenjska planina, Lipniška planina, Kališnik, Ribenska planina, Martinček, Radovljiška planina, Rovtarica, Selška planina, Oblakova planina, Danejeva planina, Žontarica, Žnidarjeva planina, Čmarjeva planina, Vršana, Talež, Goška ravan, Prihod, Ricman, Tamar. V smer Ratitovca in Bohinja pa Mosti, Pečana, Klom, Ribčeva planina, Bitenjska planina, Vresje, Strmne.
Naravovarstveni status
[uredi | uredi kodo]
Jelovica in Ratitovec skupaj imata status posebnega varstvenega območja - območje Natura 2000 (Uredba o posebnih varstvenih območjih Natura 2000, Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07). Prav tako je to ekološko pomembno območje (Uradni list RS, št. 48/04), kar pomeni da je po Zakonu o ohranjanju narave območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Je območje naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06).[1]
Barji Za blatom (Blato na Jelovici) in Ledina sta zavarovani kot naravna rezervata (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 5/1999)
Jelovica med drugo svetovno vojno
[uredi | uredi kodo]Jelovica je bila med NOB partizanski prostor, od tod ime partizanska Jelovica. Na severnem robu Jelovice spomeniki označujejo začetek oboroženega upora proti okupatorju: pod Malim Gregorjevcem začetek vstaje 20. julija 1941, pri Vodiški planini pa ustanovitev Jelovške čete 29. julija 1941 in Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941; 5. avgust je praznik Občine Radovljica. Med vodji upora so bili Stane Žagar, Jože Gregorčič in Ivan Bertoncelj - Johan.
Prva večja bitka partizanov Cankarjevega bataljona z nemškim okupatorjem je bila med 9. in 11. januarjem 1942 v Dražgošah. Osem obeležij in muzejska soba pričajo o devetih padlih partizanih, 41 domačinih, ki so jih Nemci postrelili iz maščevanja za 28 svojih padlih, in 81 interniranih vaščanih. V drugi večji bitki, spopadu na Mošenjski planini, kamor so se umaknili partizani, je 13. januarja 1942 padlo 12 borcev. Največ mrtvih je bilo v nemških hajkah avgusta in septembra 1942 ter maja in junija 1944. Usoden je bil Spopad na Lipniški planini 9. septembra 1942, ko so Nemci pobili 28 borcev. Čez Jelovico so se poleg Cankarjevega bataljona pomikali še udarna brigada France Prešeren, brigada Janka Premrla - Vojka, udarna brigada Ivana Gradnika, brigada Simona Gregorčiča, Jeseniško-bohinjski odred ter kurirji kurirskih postaj. Poleg Dražgoš januarja 1942 so Nemci 27. februarja 1944 požgali tudi vas Jamnik. Maja 1942 so na Martinčku pobili 12 partizanskih ranjencev. Skupaj je bilo na Jelovici več kot 300 žrtev; večinoma so bili to partizani in aktivisti, okrog 16 % je bilo civilnih žrtev, ki so jih pobili Nemci, in 5 % domačih kolaborantov.[2] Padle so pokopavali na kraju smrti, po vojni so jih 72 prekopali v Grobišče padlih na Jelovici v Grajskem parku v Radovljici, druge pa v grobišča in družinske grobove v domačih krajih. Od 72 okostij v radovljiški grobnici je 29 z imenom, 43 pa je neidentificiranih. Za polovico jeloviških žrtev ni podatka o pokopu. Kraje umiranja na Jelovici in njenih pobočjih obeležuje več deset spomenikov, na partizane spominja tudi Partizanski dom na Vodiški planini s spominsko sobo in mozaikom Iveta Šubica. Vsakoletne komemoracije so med drugim ob spomeniku v Dražgošah, na Vodiški planini, Lipniški planini, na Jamniku, pri partizanski tehniki Meti, pri spomeniku narodnemu heroju Lojzetu Kebetu. Obiskani so tudi planinski pohodi Po poteh partizanske Jelovice.
Spomeniki na Jelovici
[uredi | uredi kodo]- Prva partijska konferenca jeseniškega okrožja 1936, Boštjancevo kopišče, Partizanstvo.si
- Sklep o začetku vstaje na Gorenjskem, Kocijanarica, Partizanstvo.si
- Ustanovitev Jelovške čete, Gradišče na Vodicah, Partizanstvo.si
- Ustanovitev Cankarjevega bataljona, Pogrošarjeva planina, Partizanstvo.si
- Anton Jelovčan in Ciril Osterman, Kroparska gora, Partizanstvo.si
- Tehnika Meta nad Jamnikom, Partizanstvo.si
- Spopad na Mošenjski planini, Partizanstvo.si
- Spopad na Lipniški planini, Partizanstvo.si
- Brata Ravnikar, Lipniška planina, Partizanstvo.si
- Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, pri Mošenjski planini, Partizanstvo.si
- Posvetovanje KP Gorenjske 1944, Mosti, Partizanstvo.si
- Padli na območju Rovtarice, Partizanstvo.si
- 17 padlih borcev Prešernove brigade 19. junija 1944, Selška planina, Partizanstvo.si
- 11 pobitih ranjencev maja 1944, Martinček, Partizanstvo.si
- Padli 10. avgusta 1942, Oblakova planina, Partizanstvo.si
- Alojzij Novak, Žnidarjeva planina, Partizanstvo.si
- Miha Torkar, Vršana, Partizanstvo.si
- Talež, Partizanstvo.si
- Kurirska postaja Talež, Partizanstvo.si
- Narodni heroj Jože Mihevc, Jesenovec Partizanstvo.si
- Bolnica Edvarda Poharja, Partizanstvo.si
- Srečko Medvešček, Pečana, Partizanstvo.si
- Partizanski dom na Vodiški planini, Sistory
Slike partizanskih spomenikov na Jelovici:
 |
 |
 |
 |
Turizem
[uredi | uredi kodo]Posamezne točke, zlasti na severovzhodnem robu planote, se odlikujejo z izrednim razgledom. Motiv cerkvice sv. Primoža in Felicijana je med najlepšimi v Sloveniji. Nekatera druga razgledišča so še: Talež, Zidana skala, Bela peč.
Razgled s Taleža
Razgled z Zidane skale
Razgled z Bele peči
Reference
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Jelovica, zavetje tišine. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Kranj. 2007
- ↑ Žrtve 2. svetovne vojne. Sistory. Padli na Jelovici. Wikiverza.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- Anekdota o Babjem zobu na Jelovici
- Rok Gašperšič, O loviščih, lovu in lovcih pod Jelovico, Lovska družina Kropa, 2011, 256 str. (COBISS)
- Janez Kavčič – Orlov: Kako sem doživel dražgoško bitko. Wikiverza.
- Padli na Jelovici. Wikiverza.
