close
Pojdi na vsebino

Elija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Elija
BERJAYA
prerok
Rojstvocca. 9. stol. pr. n. št.
Tishbe[d]
Smrt850 pr. n. št.[1]
Jeriho[d], Kraljestvo Juda[d]
ČaščenjeRimskokatoliška cerkev
Pravoslavje
Anglikanska cerkev
Judovstvo
Islam
Romarsko središčeGora Karmel, Izrael
God20. julij (zahodno krščanstvo)
15. junij (pravoslavje)
Atributiognjeni voz, plašč, krokar, angel s kruhom, meč ali daritveni oltar, ogenj
Zavetnikkarmeličani, letal in zrakoplovov, balonarjev, letalcev ter astronavtov

Elija (hebr. Elijjáhu), s pomenom »Jahve je Bog«,[2] * (9. stol. pr. n. št.), je starozavezni prerok iz Tišbe v Gilleadu.

Deloval je v Severnem kraljestvu med 874 in 852 pr. n. št., v času izraelskih kraljev Ahaba in Ahazjaja. Njegovo sporočilo oz. preroštvo ni zapisano, deloma govorita o njem Prva in Druga knjiga kraljev. V času kralja Ahaba, ki je pod vplivom žene Jezabele uvedel malikovanje in kult kanaanskega boga Baala, je pridigal, da je samo Jahve pravi bog.

Preroštvo

[uredi | uredi kodo]

Elija je kot goreč zagovornik monoteizma s pogumom in tudi čudeži branil zvestobo bogu:

  • obudil je mrtvega dečka (1 Kr 17,21-22)
  • da je njegov bog resničen, je izpričal, ko je pred nasprotniki po dolgi suši priklical dež (1 Kr 18)
  • na gori Karmel je premagal Baalove svečenike (1 Kr 36-39)
  • bil je deležen božje hrane (1 Kr 19,7) in je zatem hodil 40 dni do gore Horeb (1 Kr 19,8)
  • Po bibličnem poročilu se je »vzdignil v nebo« (2 Kr 2,11) in se bo znova prikazal pred poslednjo sodbo:

»Glej, pošljem vam preroka Elija, preden pride Gospodov dan, velik in strašen. On bo obrnil srce očetov k otrokom in srce otrok k očetom, da ne pridem in ne udarim dežele s prekletstvom.« (Mal 4,5–6)

Judovsko izročilo ga ima za velikega zagovornika ljudstva.[3] V Novi zavezi ga ob Jezusovi spremenitvi navajajo skupaj z Mojzesom, kot predstavnika prerokov (Mr 9,14-13). Jezus Kristus opozarja na Janeza Krstnika kot na Elijo, ki je že prišel (Mr 9,12). Pogosto preroka uprizarjajo na gorečem vozu, med vožnjo v nebesa (2 Kr 2,11).

Več o življenju tega velikega preroka lahko izveste tudi v stripu: Abadie, Stéphane; Thivollier, Pierre (2015). Elija: puščavnik in goreč prerok. Družina. COBISS 515795509.

Cerkve

[uredi | uredi kodo]

Pri nas so preroku in svetniku sedaj posvečene le tri cerkve, bolj ga častijo na Hrvaškem.

Slika Cerkev Kraj/naselje Župnija/škofija
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Elija Kopriva Dutovlje / KP
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Elija Mihele Hrpelje - Kozina / KP
Klikni za spremembo slike
Klikni za spremembo slike
Elija Planina Semič / NM

Češčenje

[uredi | uredi kodo]

Pravoslavne cerkve

[uredi | uredi kodo]
BERJAYA
Ikona preroka Elije

V pravoslavju je prerok Elija izjemno cenjen, kot goreč zagovornik vere v enega boga, pogosto ga upodabljajo tudi na ikonah. Njegov god je v mnogih pravoslavnih skupnostih povezan z blagoslovom vode, procesijami in molitvami za dež. Kot eden največjih prerokov je pogosto povezan tudi z ognjem (t.i. Elijev ogenj), gorečnostjo in božjo močjo. V vzhodnem krščanstvu prerok Elija goduje na 15. junija, v nekaterih pravoslavnih cerkvah, zlasti v Srbski pravoslavni cerkvi pa Elijev god (Ilijin dan) praznujejo 20. julija po julijanskem, kar ustreza 2. avgustu po gregorijanskem koledarju.

Katoliške cerkve

[uredi | uredi kodo]

Elija je češčen kot prerok in tudi svetnik, ter je vključen v liturgične koledarje, kot zgled žive vere. Prerok je zaščitnik cerkvenih redov karmeličanov in karmeličank, ki ga častijo kot duhovnega očeta reda, je pa tudi zavetnik vseh poklicev v povezavi z letalstvom.

Anglikanska cerkev

[uredi | uredi kodo]

Tudi v Anglikanski cerkvi je Elija priznan kot svetnik, čeprav je starozavezna osebnost. Četudi anglikanska tradicija ne prakticira češčenja svetnikov v enaki obliki kot katoliške in pravoslavne cerkve, ga spoštuje kot svetega moža, ki ima pomembno mesto v Svetem pismu.

Evangeličanske cerkve

[uredi | uredi kodo]

Evangeličanske cerkve ne prakticirajo češčenja svetnikov, saj poudarjajo neposreden odnos z bogom.[4] Zato Elija ni predmet molitev ali godovnih praznovanj, temveč zgolj zgled iz Svetega pisma.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  • Schauber, Vera; Schindler, Michael (1995). Svetniki in godovni zavetniki. Založba Mladinska knjiga. COBISS 50514944.
  • Rebić, Adalbert; Bajt, Drago (2007). Splošni religijski leksikon: A-Ž. Modrijan. COBISS 235261696.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]