Debata
 |
Debáta (francosko débattre - (nizko) udarjati, pretresati) je aktivnost, ki jo sestavlja argumentirana in organizirana izmenjava mnenj različnih strani. Vsaka debata poteka po določenih pravilih, pri čemer se formati med seboj razlikujejo. Obstajajo Popperjev, svetovni, britanski parlamentarni, ameriški parlamentarni in drugi formati. Za tekmovanja na študentski ravni je najbolj pogost britanski parlamentarni format (British Parliamentary format ali krajše BP).
Tekmovalno debatiranje
[uredi | uredi kodo]Debaterji najprej dobijo t. i. trditev oziroma tezo (motion), na katero se debatira, ki se največkrat začne s »Ta zbor bi ...« (This house would) ter vsebuje aktualno socialno ali politično trditev. Debaterji imajo nato 15 minut pripravljalnega časa, v katerem se s svojim debatnim partnerjem dogovorijo o materialu, ki ga bo predstavila njihova stran.
Pri britanskem parlamentarnem formatu so štiri skupine, vsako izmed njih sestavljata po dva debaterja. Imenujejo se prva vlada (first/opening governement), druga vlada (second/closing governement), ki tvorita zagovorniško stran, torej tisto, ki se s trditvijo strinja in jo zagovarja, ter prva opozicija (first/opening opposition) in druga opozicija (second/closing opposition), ki predstavljata nasprotujočo stran, ki nasprotuje dani tezi. Posebnost obravnavanega formata je v tem, da sta na vsaki strani dve različni skupini, pri čemer je pomembno to, da mora drugao vlada vedno slediti liniji prve vlade, to je zagovarjati ideje, ki jih je predstavila prva vlada, obenem pa je njena naloga, da prinese v debato nov material, nov pogled na problem, ki ga prva vlada rešuje, ki se imenuje razširitev (extension). Namen razširitve je popeljati debato na drugo raven, raziskati doslej še neobravnavan aspekt problema. Tako druga vlada sodeluje s prvo, ob čemer si pa še vedno prizadeva, da bi na koncu zasedla boljše mesto. Enako se dogaja v opoziciji, kjer mora druga opozicija, ob zagovarjanju idej prve opozicije, v debato prinesti nove negacije ter izviren konstruktiven material.
Vsak debater imajo na voljo sedem minut za predstavitev svojih idej, začenši s prvim govorcem prve vlade, ki mu sledi prvi govorec prve opozicije, nato drugi govorec prve vlade in tako naprej. Od sedmih minut sta prva in zadnja minuta govora varovani (protected), kar pomeni, da postavljanje vprašanj v tem času ni mogoče. Kajti debaterji so med debato več čas aktivni, od njih pričakuje, da postavijo čim več vprašanj nasprotniku, s čimer vnašajo v debato ideje svoje ekipe ter kažejo aktivno udeležbo in zanimanje. Ob tem se vprašanja postavljajo samo nasprotni strani, torej prva vlada ne postavlja vprašanj drugi vladi, prav tako prva opozicija ne sprašuje druge opozicije. Če želi govorec postaviti vprašanje, mora vstati, iztegniti roko ter reči Vprašanja prosim (point of information, krajše POI), nato je odločitev trenutnega govorca, ali bo sprejel vprašanje ali ne. Če se odloči sprejeti, ima nasprotnik 15–20 sekund časa, da postavi svoje vprašanje, na katerega se potem pričakuje krajši odgovor od tistega, ki govori, saj s tem pokaže, da ima dogajanje v debati pod nadzorom. Zaželeno je, da govorci postavljajo čim več vprašanj, medtem ko naj bi vsak med svojim govorom sprejel najmanj eno, bolj zaželeno je dve vprašanji.
Glede posebnih poimenovanj za govorce izstopajo prve mize, kajti prvi govorec se imenuje premier (prime minister), drugi je njegov namestnik (deputy prime minister). Naloga zadnjih govorcev, t. i. zaključnih govorcev (whip speaker) je povzetek celotne debate v obliki vprašanj.
Celotno debato sodi sodnik (chair), ki ga na večjih tekmovanjih spremljata še dva (wing judges), kar pripomore k pravičnejši odločitvi. Po debati se debaterji rokujejo ter zapustijo prostor, da se sodniki odločijo, pri čemer se morajo vsi strinjati o odločitvi. Ko dosežejo konsenz, pokličejo debaterje nazaj v sobo in razglasijo uvrstitve od prvega do četrtega mesta. Vsako mesto tudi prinaša določeno število točk, tako je prvo mesto vredno tri točke, drugo mesto dve točki, tretje eno, četrto pa ne prinaša nobene. Točke so pomembne, ker so odločilne, ko pride do izbire skupin, ki bodo napredovale v naslednji krog; napredujejo tako skupine, ki imajo zbranih največ točk. Vsak od govorcev je ocenjen tudi individualno, vse točke in mesta posameznikov in ekip so po vsakem tekmovanja objavljena na skupnem seznamu.
Med najvidnejša in najpomembnejša tekmovanja, ki potekajo v britanskem parlamentarnem formatu, spadajo Svetovno študentsko debatno prvenstvo (World universities debating championship), Evropsko študentsko debatno prvenstvo (European universities debating championship) ter številni manjši turnirji, ki se odvijajo po različnih mestih širom po svetu.
