Ping (reka)

reka Ping
Reka Ping v Chiang Maiju oktobra 2020
Zemljevid porečja reke Chao Phraya s prikazom reke Ping
Lokacija
ržava	Tajska
Okrožje	Chiang Mai, Lamphun, Tak, Kamphaeng Phet, Nakhon Sawan
Mesta	Chiang Mai, Saraphi, San Sai, Kamphaeng Phet, Banphot Phisai
Fizične značilnosti
Izvir	Khun Ping
• lokacija	Doi Thuai, provinca Chiang Mai
• koordinati	19°48′45″N 98°50′20″E
• nadm. višina	1700 m
Izliv	Chao Phraya
• lokacija	Pak Nam Pho, provinca Nakhon Sawan
• koordinati	15°42′04″N 100°08′31″E
• nadm. višina	25 m
Dolžina	658 km
Površina porečja	44.688 km2
Pretok
⁃ lokacija	Nakhon Sawan
⁃ povprečje	265 m3/s
⁃ maksimum	2302 m3/s
Značilnosti porečja
Zaporedje	Chao Phraya → Tajski zaliv
Pritoki
• levi	Ngad, Kwuang, Li, Wang
• desni	Taeng, Chaem

Reka Ping (tajsko แม่น้ำปิง,Maenam Ping, izgovorjava [mɛ̂ː.náːm pīŋ]; severnotajsko น้ำแม่ปิง, izgovorjava [nâːm mɛ̂ː.pīŋ]) je skupaj z reko Nan eden od dveh glavnih pritokov reke Chao Phraya. Izvira pri Doi Thuai v gorovju Daen Lao v okrožju Chiang Dao v provinci Chiang Mai. Po Chiang Maiju teče skozi province Lamphun, Tak in Kamphaeng Phet. Ob sotočju z Nan pri Nakhon Sawan (v tajščini imenovano tudi Paknam Pho) tvori reko Chao Phraya.

Na reki Ping v Chiang Maiju je vzpostavljena turistična ladijska storitev. Poleg dnevnih križarjenj so na voljo tudi večerna križarjenja, med katerimi lahko gostje jedo na krovu.

Zgodovina

Dokazi kažejo, da je bilo območje reke Ping naseljeno že leta 1500 pr. n. št. Takrat je nadzorovala trgovske poti med Junanom in porečjem Chao Phraya.

Mengrai, vladar in osvajalec iz Šišuangbane, se je obrnil proti jugu, da bi ustvaril alternativno svilno pot vzdolž reke Ping, in leta 1281 zavzel Haripunchai. Po uspešnem osvajanju je Wiang Kum Kam ustanovil za svojo prestolnico, preden jo je po skoraj desetletju poplav zapustil in se končno preselil nekaj kilometrov severneje, da bi leta 1296 Chiang Mai postal prestolnica kraljestva Lanna.

V 20. stoletju je reka Ping postala del Siama. Kitajski in tuji vlagatelji so preplavili območje, vsi v iskanju donosnega tikovine (Tectona grandis) in poslovnih transakcij. Prišli so misijonarji in zgradili prvo cerkev v Chiang Maiju ob vzhodnem bregu reke, območju, ki ga je vladajoča vlada, ki je zasedla varne, pred poplavami zaščitene zahodne bregove, namenila tujim prebivalcem. Zemljišča ob bregovih, vključno z otoki, so bila prenamenjena, na primer majhen otok v reki, ki ga je Chao Inthawarorot Suriyawong leta 1907 podaril ameriškemu misijonarju dr. Jamesu W. McKeanu, da bi postal kolonija gobavcev. Ker do 1980-ih ni bilo zdravila za gobavost, so gobavci v svojem zatočišču našli olajšanje pred družbeno kritiko, mnogi od njih pa so še danes v rehabilitacijskem centru McKean.

Porečje Ping

Porečje Ping je eno največjih drenažnih porečij v porečju Chao Phraya, ki odmaka 33.896 kvadratnih kilometrov površja.

Večje porečje Ping, tj. porečje celotnega rečnega sistema Ping, vključno z njegovim pritokom reko Wang, odmaka skupno 44.688 kvadratnih kilometrov.

Glavna jezova v porečju sta jez Bhumibol in jez Doi Tao.

Narodni parki

Reka Ping izvira v narodnem parku Huai Nam Dang in teče skozi narodni park Mae Ping, ki se razprostira na 1004 km² v provincah Lamphun, Tak in Chiang Mai.

Galerija

• 
  Kopanje slonov v reki Taeng, pritoku Pinga
• 
  Reka Ping severno od Chiang Maija
• 
  Reka Ping, severno obrobje Chiang Maija
• 
  Pritok Pinga, reka Chaem, teče skozi mesto Mae Chaem
• 
  Reka Ping, gorvodno od jezu Bhumibol
• 
  Jez Bhumibol, dolg 154 metrov, ustvarja rezervoar s površino 300 kvadratnih kilometrov.
• 
  Reka Wang, glavni pritok Pinga, ki teče skozi Lampang
• 
  Sotočje Pinga z reko Nan pri Nakhon Sawanu

Zunanje povezave

• Mae Ping River – Lifeline of Chiangmai Province: Opis znamenitosti ob reki (zadnji dostop 1. avgusta 2015; v angleščini)