Beograd

Beograd Београд Beograd
Glavno mesto
Beograd Град Београд Grad Beograd
Panorama Beograda s cerkvijo sv. Save v sredini zgoraj Narodna skupščina Novi Dvor Stolp Avala Beograjski stolp Stolp Gardoš Beograjska trdnjava Spomenik neznanemu junaku
Zastava Grb
Himna: Химна Београду Himna Beogradu
Beograd Položaj znotraj Srbije Beograd Položaj znotraj Evrope
44°49′4″N 20°27′25″E
Država	Srbija
Mesto	Beograd
Število občin	17
Ustanovitev	Pred letom 279 pr. n. št. (Singidunum)
Upravljanje
• Telo	Mestna skupščina Beograda
• Župan	Aleksandar Šapić
Površina
• Glavno mesto	389,12 km2
• Urbano	506,14 km2
• Metropolitansko obm.	3.234,96 km2
Nadm. višina	117 m
Prebivalstvo  (2022)
• Glavno mesto	1.197.714
• Gostota	3.078 preb./km2
• Urbano	1.298.661
• Urbana gostota	2.565 preb,/km2
• Metropolitansko obm.	1.682.720
• Metropolitanska gostota	520 preb./km2
Demonim	Beograjčan, Beograjčanka (Beograđanin, Beograđanka)
BDP (nominalno, 2024)
• Metro	41,821 mrd. USD
Časovni pas	srednjeevropski čas
Poštna številka	11000
Področna tel. št.	+381(0)11
Koda ISO 3166	RS-00
Avtomobilska oznaka	BG
Mednarodno letališče	Letališče Nikola Tesla (BEG)
HDI (2022)	0,877 zelo visok · 1. od srbskih 25 regij
Spletna stran	beograd.rs

Beograd (arh. slovensko: Belgrad, Beligrad, Belgrade) je glavno in največje mesto Srbije, ki leži ob sotočju Save in Donave ter na stičišču Panonske nižine in Balkanskega polotoka. Po popisu iz leta 2022 je Beograd imel 1.197.114 prebivalcev, njegovo mestno območje ima 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (ki približno ustreza njegovemu metropolitanskemu območju) znaša 1.681.405 oseb. Je eno največjih mest jugovzhodne Evrope in tretje največje mesto ob reki Donavi.

Beograd je v evropskem in svetovnem merilu eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest. Vinčanska kultura, ena najpomembnejših prazgodovinskih kultur Evrope, se je razvila prav na območju Beograda v 6. tisočletju pred našim štetjem. V antiki so regijo naseljevali Trako - Dačani, po letu 279 pred našim štetjem pa so mesto naselili Kelti, ki so ga poimenovali Singidūn. Rimljani so ga osvojili pod vladavino cesarja Avgusta in sredi 2. stoletja je mesto prejelo rimske mestne pravice. Slovani so ga naselili po letu 520, nato pa je večkrat prehajal med Bizantinskim, Frankovskim in Bolgarskim cesarstvom ter Ogrsko kraljevino, dokler ni leta 1284 postal sedež srbskega kralja Stefana Dragutina. Beograd je bil v času vladavine Stefana Lazarevića prestolnica Srbskega despotata, nato pa ga je njegov naslednik Đurađ Branković leta 1427 vrnil ogrskemu kralju. Opoldanski zvonovi v podporo ogrski vojski proti Osmanskemu cesarstvu med obleganjem leta 1456 so do danes ostali razširjena cerkvena tradicija. Leta 1521 so Beograd osvojili Osmani in postal je sedež Smederevskega sandžaka. Pogosto je prehajal iz osmanske v habsburško oblast, kar je med osmansko-habsburškimi vojnami imelo za posledico uničenje večine mesta.

Po srbski revoluciji je bil Beograd leta 1841 ponovno imenovan za glavno mesto Srbije. Severni Beograd je do leta 1918 ostal najjužnejše habsburško središče, nato pa je bil priključen mestu, ko so nekdanja avstro-ogrska ozemlja po prvi svetovni vojni postala del nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Beograd je bil glavno mesto Jugoslavije od njenega nastanka do njenega razpada. Mesto ima pomembno strateško lego, zanj so se bojevali v 115 vojnah. Tako je bilo v svoji zgodovini najmanj 44-krat uničeno, petkrat bombardirano in večkrat oblegano.

Beograd ima kot glavno mesto Srbije poseben upravni status znotraj Srbije. Je sedež centralne vlade, upravnih organov in vladnih ministrstev, pa tudi dom skoraj vseh največjih srbskih podjetij, medijev in znanstvenih ustanov. Beograd je razvrščen kot beta-globalno mesto. V mestu se nahajajo Univerzitetni klinični center Srbije, bolnišnični kompleks z eno največjih zmogljivosti na svetu; cerkev svetega Save, ena največjih pravoslavnih cerkvenih stavb; in beograjska Arena, ena največjih pokritih aren v Evropi.

Beograd je gostil pomembne mednarodne dogodke, kot so Donavska konferenca leta 1948, prvi vrh gibanja neuvrščenih (1961), prvo večje srečanje OVSE (1977–1978), tekmovanje za pesem Evrovizije (2008), pa tudi športne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih FINA (1973), evropsko prvenstvo UEFA (1976), poletna univerzijada (2009) in trikrat EuroBasket (1961, 1975, 2005). 21. junija 2023 je bil Beograd potrjen kot gostitelj specializirane razstave BIE - Expo 2027.

Zgodovina

Prazgodovina

Figurica vinčanske kulture, 4000–4500 pr.n.š.

Orodja iz obdelanega kamna, ki so jih našli v Zemunu, kažejo, da so območje okoli Beograda v paleolitiku in mezolitiku naseljevali nomadski nabiralci. Nekatera od teh orodij so musterijske izdelave – pripadajo neandertalcem in ne sodobnim ljudem. V bližini območja so odkrili tudi aurignaciensko in gravettiensko orodje, kar kaže na poselitev pred 50.000 in 20.000 leti. Prvi prebivalci v regiji, ki so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom, so povezani z neolitsko starčevsko kulturo, ki je cvetela med 6200 in 5200 pr. n. št. V Beogradu in okolici je več starčevskih najdišč, vključno z istoimenskim najdiščem Starčevo. Starčevsko kulturo je nasledila vinčanska kultura (5500–4500 pr. n. št.), razvitejša in na kmetijstvu temelječa kultura, ki je zrasla iz prejšnjih starčevskih naselij in je prav tako poimenovana po najdišču v beograjski regiji (Vinča-Belo Brdo). Vinčanska kultura je znana po svojih zelo velikih naseljih, enih najzgodnejših naselij s stalno naselitvijo in nekaterih največjih v prazgodovinski Evropi. Z vinčansko kulturo so povezane tudi antropomorfne figurice, kot je Vinčanska Gospa, najstarejša znana talilnica bakra v Evropi in proto-pisava, znana kot staroevropska pisava, katere pojav sega okoli leta 5300 pr. n. š in ki se je razvila pred sumersko in minojsko. V samem mestu, na Cetinjski ulici, so leta 1890 odkrili lobanjo paleolitskega človeka, datirano v obdobje pred 5000 pr. n. št.

Antika

Beograjska trdnjava, zgrajena v dolgem razdobju od 2. do 18. stoletja, se nahaja na sotočju rek Save in Donave.

Zgodnje znanje o območju Beograda je izpričano v različnih starodavnih mitih in legendah. Greben s pogledom na sotočje Save in Donave je bil na primer opredeljen kot eden od krajev v zgodbi o Jazonu in Argonavtih. Tudi v antiki so območje naseljevala paleobalkanska plemena, vključno s Tračani in Dačani, ki so vladali večjemu delu beograjske okolice. Ožje območje Beograda so nekoč naseljevali pripadniki traško-dačanskega plemena Singi; po keltski invaziji leta 279 pr. n. št. so Skordisci mesto iztrgali iz njihovih rok in ga poimenovali Singidūn (d|ūn, trdnjava). V letih 34–33 pr. n . št. je rimska vojska dosegla Beograd. V 1. stoletju našega štetja je postal romaniziran Singidunum, do sredine 2. stoletja pa so rimske oblasti mesto razglasile za municipij, ki se je do konca stoletja razvil v polnopravno kolonijo (najvišji mestni razred). Medtem ko se je prvi krščanski cesar Rima – Konstantin I., znan tudi kot Konstantin Veliki – rodil na ozemlju Naissusa južno od mesta, se je prvak rimskega krščanstva, Flavij Iovijan (Jovijan/Jovan), rodil v Singidunumu. Jupijan je ponovno vzpostavil krščanstvo kot uradno religijo rimskega cesarstva in s tem končal kratkotrajno oživitev tradicionalnih rimskih religij pod svojim predhodnikom Julijanom Odpadnikom. Leta 395 n. št. je območje prešlo pod oblast Vzhodnega rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Čez Savo, nasproti Singidunuma, je stalo keltsko mesto Taurunum (Zemun); obe sta bili v rimskem in bizantinskem obdobju povezani z mostom.

Srednji vek

Beograd 1400, pred osmansko okupacijo.

Zemljevid Bizantinskega cesarstva ob smrti Bazilija II. leta 1025. Beograd je bil od leta 1018 po njeni osvojitvi, del Bolgarije.

Leta 442 je območje opustošil Hun Atila. Leta 471 ga je med pohodom v obmoćke sedanje Italije zavzel Teodorik Veliki, kralj Ostrogotov. Ko so Ostrogoti odšli, je mesto napadlo drugo germansko pleme, Gepidi. Leta 539 so ga ponovno zavzeli Bizantinci. Leta 577 se je v Trakijo in Ilirik zgrnilo približno 100.000 Slovanov, ki so plenili mesta in se nato trajno naselili v regiji.

Avari so pod Bajanom I. do leta 582 osvojili celotno regijo in njeno novo slovansko prebivalstvo. Po bizantinski ponovni osvojitvi območja bizantinska kronika De Administrando Imperio omenja Bele Srbe, ki so se na poti domov ustavili v Beogradu in od stratega zahtevali ozemlja; prejeli so province na zahodu, proti Jadranu, ki so jim vladali kot podložniki Heraklija (610–641). Leta 829 je kan Omurtag lahko Singidunum in njegovo okolico dodal Prvemu bolgarskemu cesarstvu. Prvi zapis imena Belograd se je pojavil 16. aprila 878 v papeškem pismu bolgarskemu vladarju Borisu I. To ime se pojavlja v več različicah: Alba Bulgarica v latinščini, Griechisch Weissenburg v visoki nemščini, Nándorfehérvár v madžarščini in Castelbianco v beneščini, med drugimi imeni, vse različice 'bela trdnjava' ali 'bolgarska bela trdnjava'. Nato je bilo mesto približno štiri stoletja bojišče med Bizantinskim cesarstvom, srednjeveškim Ogrskim kraljestvom in Bolgarskim cesarstvom. Bazilij II. (976–1025) je v Beogradu namestil garnizijo. Mesto je gostilo vojske prve in druge križarske vojne, toda že med tretjim križarskim pohodom je Friderik Barbarossa s svojimi 190.000 križarji med prehodom skozi mesto videl Beograd v ruševinah.

Kralj Štefan Dragutin (vladal 1276–1282) je leta 1284 od svojega tasta Štefana V. Ogrskega prejel Beograd, ki je postal glavno mesto Srema, vazalne države Ogrske kraljevine. Dragutin (madžarsko: Dragutin István) velja za prvega srbskega kralja, ki je vladal Beogradu.

Po bitkah na Marici (1371) in na Kosovskem polju (1389) je Moravska Srbija, južno od Beograda, začela prehajati v sklop Osmanskega cesarstva.

Severna območja današnje Srbije so ostala del Srbske despotovine z Beogradom kot glavnim mestom. Mesto je cvetelo pod Stefanom Lazarevićem, sinom srbskega kneza Lazarja Hrebeljanovića. Lazarević je zgradil grad s citadelo in stolpi, od katerih sta ostala le Despotov stolp in zahodno obzidje. Prav tako je utrdil starodavno mestno obzidje, kar je despotovini omogočilo, da se je skoraj 70 let upirala osmanski osvojitvi. V tem času je bil Beograd zatočišče za številne prebivalce Balkana, ki so bežali pred osmansko oblastjo; domneva se, da je v tem obdobju imel med 40.000 in 50.000 prebivalcev.

Osvojitev Beograda, 1521ː sultan Sulejman Veličastni je oblegal beograjsko trdnjavo

Leta 1427 je Stefanov naslednik Đurađ Branković vrnil Beograd ogrskemu kralju in Smederevo postavil za svojo novo prestolnico. Čeprav so Osmani zavzeli večino Srbske despotade, je bil Beograd, v madžarščini znan kot Nándorfehérvár, neuspešno oblegan leta 1440 in 1456. Ker je mesto predstavljalo oviro za osmansko napredovanje na Ogrsko, ga je leta 1456 oblegalo več kot 100.000 osmanskih vojakov, krščanska vojska pod vodstvom ogrske generala Janeza Hunyadija pa ga je uspešno branila. Opoldanski zvon, ki ga je odredil papež Kalist III., spominja na zmago po vsem krščanskem svetu in je danes kulturni simbol Ogrske.

Osmanska oblast in avstrijski vpadi

Beograd leta 1684

Sedem desetletij po začetnem obleganju, 28. avgusta 1521, je trdnjavo s pomočjo 250.000 turških vojakov in več kot 100 ladij končno zavzel Sulejman Veličastni. Nato je bila večina mesta porušena do tal, celotno pravoslavno krščansko prebivalstvo pa so preselili v Istanbul na območje, ki je od takrat znano kot Belgradski gozd.

Beograd je postal sedež beograjskega pašaluka (znanega tudi kot Smederevski sandžak) in hitro postal drugo največje osmansko mesto v Evropi; z več kot 100.000 prebivalci ga je prekašal le Konstantinopel. Osmanska oblast je uvedla osmansko arhitekturo, vključno s številnimi mošejami, in mesto je spet oživelo – tokrat pod orientalskim vplivom.

Obleganje Beograda (1717) .

Leta 1594 so Osmani zatrli velik srbski upor. V povračilo za upor je veliki vezir Sinan paša na planoti Vračar ukazal javni sežig relikvij svetega Save; v 20. stoletju so nato v spomin na ta dogodek zgradili cerkev svetega Save.

Beograd so Habsburžani, pod vodstvom svetorimskih knezov Maksimilijana Bavarskega in Evgena Savojskega ter feldmaršala barona Ernsta Gideona von Laudona zasedli trikrat (1688–1690, 1717–1739, 1789–1791), a so ga Osmani vsakič hitro ponovno zavzeli in ga vsakič precej porušili. V tem obdobju sta mesto prizadeli dve veliki srbski selitvi ljudstva, v katerih se je več sto tisoč Srbov pod vodstvom dveh srbskih patriarhov skupaj z avstrijskimi vojaki umaknilo v Habsburško cesarstvo ter se naselilo v današnji Vojvodini in Slavoniji.

Kneževina in Kraljevina Srbija

Pogled na Beograd leta 1890

Na začetku 19. stoletja je bil Beograd naseljen s pretežno muslimanskim prebivalstvom. Sledi osmanske vladavine in arhitekture – kot so mošeje in bazarji – so ostale pomemben del beograjske mestne podobe v 19. stoletju, celo več desetletij po tem, ko je Srbija od Osmanskega cesarstva prejela avtonomijo.

Med prvo srbsko vstajo so se srbski revolucionarji v mestu upirali od 8. januarja 1807 do leta 1813, ko so ga Osmani ponovno zavzeli. Leta 1807 so Turke v Beogradu pobili ali na silo spreobrnili v krščanstvo. Pokol je spodbujala Rusija, da bi utrdila razdor med srbskimi uporniki in Porto. Pri tem so na silo spreobrnili v krščanstvo okoli 6000 muslimanov in Judov. Večino mošej so spremenili v cerkve. Muslimani, Judje, Aromuni in Grki so bili podvrženi prisilnemu delu, muslimanske ženske pa so bile na voljo mladim srbskim moškim, nekatere so odpeljali v suženjstvo. Precej jih je kupil Milenko Stojković ter ustanovil svoj harem, s katerim je postal znan. V teh okoliščinah se je Beograd demografsko preoblikoval iz osmanskega v srbskega. Po drugi srbski vstaji leta 1815 je Srbija dosegla nekakšno suverenost, ki jo je Porta formalno priznala leta 1830.

Razvoj beograjske arhitekture po letu 1815 lahko razdelimo na štiri obdobja. V prvi fazi, ki je trajala od 1815 do 1835, je bil prevladujoči arhitekturni slog še vedno balkanskega značaja z znatnim otomanskim vplivom. Hkrati je zanimanje za vključitev v evropski mainstream omogočilo razcvet srednje- in zahodnoevropske arhitekture. Med letoma 1835 in 1850 se je število neoklasicističnih in baročnih stavb južno od avstrijske meje znatno povečalo, kar ponazarja katedrala sv. Mihaela (srbsko: Saborna crkva), dokončana leta 1840. Med letoma 1850 in 1875 je za novo arhitekturo značilen obrat k novo priljubljenemu romantizmu, skupaj s starejšimi evropskimi arhitekturnimi slogi. Četrto fazo, značilno za srednjeevropska mesta v zadnji četrtini 19. stoletja, je zaznamoval eklekticistični slog, ki je temeljil na obdobju renesanse in baroka.

Trg republike danes, levo: Narodni muzej Srbije – središče: hotel Courtyard by Marriott Beograd – desno: Narodno gledališče.

Leta 1841 je knez Mihajlo Obrenović preselil glavno mesto Kneževine Srbije iz Kragujevca v Beograd. Med svojo prvo vladavino (1815–1839) si je knez Miloš Obrenović prizadeval za širitev mestnega prebivalstva z dodajanjem novih naselij, s ciljem, da bi Beograd postal središče upravnih, vojaških in kulturnih institucij Kneževine, kar mu je na koncu tudi uspelo. Njegov projekt ustvarjanja novega tržnega prostora (Abadžijska čaršija) pa je bil manj uspešen; trgovina se je še naprej odvijala v stoletnih Spodnji in Gornji čaršiji. Kljub temu so bili novi gradbeni projekti značilni za krščanske četrti, saj so starejše muslimanske četrti propadale; od avtonomije Srbije do leta 1863 se je število beograjskih četrti celo zmanjšalo, predvsem zaradi postopnega izginotja muslimanskega prebivalstva mesta. Osmanski mestni zemljevid iz leta 1863 šteje le 9 muslimanskih četrti (mahal). Danes so znana imena le petih takšnih sosesk: Ali-pašina, Reis-efendijina, Jahja-pašina, Bajram-begova in Laz Hadži-Mahmudova. Po incidentu pri Čukurjevem vodnjaku so Osmani bombardirali Beograd.

Kompleks mestnih sodišč v Beogradu in Narodna skupščina Kraljevine Jugoslavije v gradnji pred drugo svetovno vojno .

18. aprila 1867 je osmanska vlada ukazala, naj se osmanska garnizija, ki je bila od leta 1826 zadnji predstavnik osmanske suverenosti v Srbiji, umakne s Kalemegdana. Edini pogoj nemočne Porte je bil, da osmanska zastava še naprej plapola nad trdnjavo poleg srbske. Ta dogodek šteje za začetek dejanske neodvisnosti Srbije. V naslednjih letih je imel pomemben vpliv na Beograd urbanist Emilijan Josimović. Leta 1867 je zasnoval regulacijski načrt za mesto, v katerem je predlagal zamenjavo vijugastih mestnih ulic z mrežnim načrtom. Zelo pomembna je bila tudi gradnja neodvisnih srbskih političnih in kulturnih ustanov ter mestnih parkov, ki jih je danes veliko. Srbski znanstveniki so v Josimovićevem delu opazili pomemben prelom z osmansko tradicijo. V času osamosvojitve je imel Beograd pretežno osmanski videz, Josimović pa je izjavil, da želi Beograd obnoviti tako, da »prestolnica ne bi ohranila oblike, ki ji jo je dalo barbarstvo«. Josimović je Beograd zasnoval tako, da bi spominjal na Dunaj, vključno z gradnjo velikih bulvarjev, navdihnjenih z Ringstrasse. Od osmanskega Beograda sta danes ostali le dve mošeji, citadela in vodnjak z arabskimi napisi. Vendar pa je tudi Istanbul – glavno mesto države, ki sta ji Beograd in Srbija de iure še vedno pripadala – doživel podobne spremembe.

Maja 1868 je bil med vožnjo s kočijo po svoji podeželski rezidenci umorjen knez Mihajlo skupaj s svojo sestrično Anko Konstantinović.

Z razglasitvijo popolne neodvisnosti kneževine leta 1878 in njenim preoblikovanjem v Kraljevino Srbijo leta 1882 je Beograd ponovno postal ključno mesto na Balkanu in se hitro razvijal. Kljub temu so razmere v Srbiji ostale take, da jo lahko pojmujemo kot pretežno agrarno državo, tudi po odprtju železnice do Niša, drugega največjega mesta v Srbiji. Leta 1900 je imela prestolnica le 70.000 prebivalcev (takrat je Srbija štela 2,5 milijona prebivalcev). Kljub temu je do leta 1905 število prebivalcev naraslo na več kot 80.000, do izbruha prve svetovne vojne leta 1914 pa je preseglo 100.000, če ne upoštevamo Zemuna, ki je še vedno pripadal Avstro-Ogrski.

Prvo projekcijo filmov na Balkanu in v Srednji Evropi je junija 1896 v Beogradu izvedel André Carr, predstavnik bratov Lumière. Prve filme o Beogradu je posnel naslednje leto, vendar se niso ohranili. Prvi stalni kino je bil odprt leta 1909 v Beogradu.

Prva svetovna vojna: avstrijsko-nemška invazija

Beograd, posnet s Topčiderskega hriba leta 1920.

Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Večina poznejših balkanskih ofenziv se je zgodila v bližini Beograda. Avstro-ogrski opazovalci so 29. julija 1914 obstreljevali Beograd, avstro-ogrska vojska pod poveljstvom generala Oskarja Potioreka pa ga je 1. decembra zavzela. 16. decembra so ga ponovno zavzele srbske čete pod poveljstvom maršala Radomirja Putnika. Po dolgotrajni bitki, ki se je začela 6. oktobra 1915 in je uničila velik del mesta, je Beograd 9. oktobra istega leta padel v roke nemških in avstro-ogrskih čet pod poveljstvom feldmaršala Augusta von Mackensena.

Mesto so 1. novembra 1918 osvobodile srbske in francoske čete pod poveljstvom francoskega maršala Louisa Francheta d'Espèreya in srbskega prestolonaslednika Aleksandra. Beograd, ki je bil kot frontno mesto opustošen, je za nekaj časa izgubil naziv največjega mesta v kraljestvu v korist Subotice.

Razglednica iz Beograda (1929)

Kraljevina Jugoslavija

Po vojni je Beograd postal prestolnica nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Kraljevina je bila razdeljena na banovine, Beograd pa je skupaj z Zemunom in Pančevom tvoril ločeno upravno enoto. V tem obdobju je mesto doživelo hitro rast in opazno modernizacijo. Prebivalstvo Beograda se je do leta 1931 povečalo na 239.000 (z vključitvijo Zemuna), do leta 1940 pa na 320.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva med letoma 1921 in 1948 je v povprečju znašala 4,08 % na leto.

Leta 1927 se je odprlo prvo letališče v Beogradu, leta 1929 pa je začela oddajati prva radijska postaja. Pančevski most čez Donavo je bil odprt leta 1935, most kralja Aleksandra čez Savo pa leta 1934. 3. septembra 1939 je okoli beograjske trdnjave potekala prva Velika nagrada Beograda, zadnja dirka za Veliko nagrado avtomobilizma pred izbruhom druge svetovne vojne, ki jo je spremljalo 80.000 gledalcev. Zmagovalec je bil Tazio Nuvolari.

Druga svetovna vojna

Beograjčani so 27. marca 1941 demonstrirali v podporo razhodu s trojnim paktom.

25. marca 1941 je vlada regenta prestolonaslednika Pavla II. podpisala trojni pakt in se pridružila silam osi, da bi se tako izognila drugi svetovni vojni in med konfliktom ohranila Jugoslavijo nevtralno. Takoj za tem so sledili množični protesti v Beogradu in vojaški udar pod vodstvom poveljnika letalstva, generala Dušana Simovića, ki je kralja Petra II. razglasil za polnoletnega za vladanje kraljestvu. V odgovor je Luftwaffe 6. aprila 1941 mesto silovito bombardirala, pri čemer je umrlo do 2274 ljudi. Jugoslavijo so nato napadle nemške, italijanske, madžarske in bolgarske sile. Beograd so zavzeli z zvijačo; šest nemških vojakov pod vodstvom častnika Fritza Klingenberga se je pretvarjalo, da so predstavniki grozeče velike sile, in mesto prisililo k kapitulaciji.

Ruševine v Beogradu po nemškem bombardiranju leta 1941

Beograd je istega meseca bolj neposredno zasedla nemška vojska in postal sedež marionetnega Nedićevega režima, ki ga je vodil general z istim imenom. Nekateri deli današnjega Beograda so bili vključeni v Neodvisno državo Hrvaško v okupirani Jugoslaviji, še eni marionetni državi, kjer je ustaški režim izvajal genocid nad Srbi.

Poleti in jeseni 1941 so Nemci v povračilo za gverilske napade izvedli več pobojev beograjskih meščanov; zlasti so člane judovske skupnosti množično streljali po ukazu generala Franza Böhmeja, nemškega vojaškega guvernerja Srbije. Böhme je strogo uveljavljal pravilo, da je bilo za vsakega ubitega Nemca ustreljenih 100 Srbov ali Judov. Beograd je postal prvo mesto v Evropi, ki so ga nacistične okupacijske sile razglasile za mesto brez Judov, judenfrei. V mestu je delovalo tudi odporniško gibanje, ki ga je od leta 1941 do svoje aretacije leta 1943 vodil major Žarko Todorović.

Tako kot Rotterdam, ki ga je nemško in zavezniško bombardiranje opustošilo dvakrat, so drugič Beograd med drugo svetovno vojno ponovno bombardirali zavezniki 16. aprila 1944 (na pravoslavno veliko noč), pri čemer je umrlo najmanj 1100 oseb. Večina mesta je ostala pod nemško okupacijo do 20. oktobra 1944, ko sta ga osvobodila Rdeča armada in jugoslovanski partizani.

29. novembra 1945 je maršal Josip Broz Tito v Beogradu razglasil Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (kasneje 7. aprila 1963 preimenovano v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo).

Socialistična Jugoslavija

Ko se je druga svetovna vojna končala, je v mestu ostalo 11.500 porušenih stanovanjskih enot. V povojnem obdobju je Beograd hitro rasel kot prestolnica obnovljene Jugoslavije in se razvil v pomembno industrijsko središče.

Prva vrhovna konferenca gibanja neuvrščenih je potekala septembra 1961 v Beogradu v Jugoslaviji.

Leta 1948 se je začela gradnja Novega Beograda. V poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja si je novi režim prizadeval za obnovo Beograda v modernističnem slogu po navdihu Le Corbusierja, da bi s tem pokazali, da je Jugoslavija v ospredju napredka. Leta 1958 je v Beogradu začela oddajati prva televizijska postaja. Leta 1961 je Beograd pod Titovim predsedovanjem gostil prvo in ustanovno konferenco gibanja neuvrščenih. Leta 1962 so odprli zdajšnje letališče Nikola Tesla. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so zgradili številne prestižne stavbe, kot so stavba parlamenta, stolpi Ušće, ki so služili kot sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov, in hotel Jugoslavija. Ameriški novinar časopisa Washington Post je leta 1967 zapisal: »Beograd je živahno, lahkomiselno, hrupno in natrpano mesto v primerjavi s tistim, ki se ga spominjam izpred dvajsetih let.«  Leta 1964 se je Tito lotil politike »tržnega socializma«, ki je omogočila sobivanje kapitalizma s komunizmom. Posledično so bili zahodni obiskovalci Beograda v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja osupli, ko so videli, da so na glavnih ulicah prevladovali ogromni in kričeči oglasni panoji, ki so promovirali zahodne blagovne znamke, kot so Coca-Cola, Volkswagen, Siemens in Pan Am, kar je Beogradu dajalo zelo zahodnjaški pridih. Podobno so Beograjčane v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opisovali kot zelo modno zahodnjaško oblačene, obiskovalci pa so opazili, da so bile številne ženske obsedene z beljenjem las na svetlo. Nemška zgodovinarka Marie-Jannine Calic je zapisala, da je v Beogradu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja »na ulicah, trgih in v številnih kavarnah vladal živahen vrvež«. Opozorila je tudi, da ima središče Beograda zelo sodoben videz, vendar da se »ob mogočnih bulvarjih stiskajo bedne trgovinice, ki prodajajo blago, kovinsko blago in posodo, poleg umazanih delavnic čevljarjev, srebrnarjev ter izdelovalcev sveč«. Na obrobju Beograda je vladal polpodeželski vtis, saj so se po ulicah sprehajale kokoši in krave, medtem ko so ljudje živeli v hudi revščini in se preživljali kot krošnjarji, potujoči glasbeniki, nabiralci cunj, berači, čistilci čevljev, brusilci škarij, občasni delavci in drugi obrobni poklici. Leta 1968 so večji študentski protesti privedli do več uličnih spopadov med študenti in policijo.

Leta 1969 je prebivalstvo Beograda prvič preseglo mejo enega milijona. Povečanje prebivalstva je bilo v veliki meri posledica selitve ljudi s podeželja v Beograd, saj je bilo leta 1969 ocenjeno, da sta se dva od treh Beograjčanov rodila na podeželju. Povečanje prebivalstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je povzročilo resne socialne napetosti, saj se je v Beograd selilo vse več ljudi, hitreje, kot so se gradila stanovanja, kar je povzročilo stanovanjsko krizo. Jugoslovanski popis prebivalstva leta 1961 je pokazal, da je v Beogradu v povprečju živelo 2,5 osebe na sobo v primerjavi s povprečjem 1,6 osebe na sobo v preostalem delu Jugoslavije. Leta 1965 je bilo ocenjeno, da v Beogradu primanjkuje 50.000 stanovanjskih enot, zaradi česar so si mnogi ljudje zgradili nezakonite improvizirane domove v trgovinah, kleteh, pralnicah in celo jaških dvigal, medtem ko so si na obrobju Beograda ljudje gradili lesene koče in vikendice. Župan Beograda Branko Pešić je leta 1965 novinarju povedal: »V zadnjih sedmih ali osmih letih je v Beograd vsako leto prišlo od 20.000 do 30.000 ljudi. To je enako celotnemu majhnemu mestu ... In vsi ti ljudje nekje najdejo zavetje, se nekam zavlečejo. Nekateri dobijo stanovanje, vendar je to najmanjši odstotek. Veliko število jih je prisiljenih ... živeti v kleteh, v nehigienskih stanovanjih in barakah. In kdor tega še ni videl, bi moral vsekakor videti, kako to izgleda ... Nekaj takega v Afriki sploh ne obstaja.«

Leta 1972 se je Beograd soočil z izbruhom črnih koz, zadnjim večjim izbruhom črnih koz v Evropi po drugi svetovni vojni. Med oktobrom 1977 in marcem 1978 je mesto gostilo prvo večje srečanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi z namenom izvajanja Helsinških sporazumov iz leta 1977, leta 1980 pa je Beograd gostil Generalno konferenco UNESCO. Josip Broz Tito je umrl maja 1980, njegovega pogreba v Beogradu pa so se udeležili visoki uradniki in državne delegacije iz 128 od 154 članic Združenih narodov z vsega sveta, zaradi česar je postal eden največjih pogrebov v zgodovini.

Stavba generalštaba, poškodovana med bombardiranjem Nata leta 1999. Strateška lega Beograda, zaradi katere se je zanj bojevalo v 115 vojnah in je bil v svoji 7000-letni zgodovini 44-krat porušen do tal, postavlja Beograd v vlogo enega največkrat uničenih mest. Zaradi cikla uničenja in obnove si je prislužil vzdevek "Beli feniks" in je pomembno oblikoval njegovo zgodovino in urbano pokrajino.

Razpad Jugoslavije

9. marca 1991 so v mestu pod vodstvom Vuka Draškovića potekale množične demonstracije proti Slobodanu Miloševiću. Po poročanju različnih medijev naj bi bilo na ulicah med 100.000 in 150.000 ljudi. Med protesti sta bili ubiti dve osebi, 203 osebe so ranili in 108 aretirali, pozneje istega dne pa so na ulice napotili tanke, da bi vzpostavili red. V Beogradu je bilo veliko protivojnih protestov, največji pa je bil posvečen solidarnosti z žrtvami iz obleganega Sarajeva. Nadaljnji protivladni protesti so v Beogradu potekali od novembra 1996 do februarja 1997 proti isti vladi po domnevnih volilnih goljufijah na lokalnih volitvah. Ti protesti so na oblast pripeljali Zorana Đinđića, prvega župana Beograda po drugi svetovni vojni, ki ni pripadal Zvezi komunistov Jugoslavije ali njeni kasnejši veji, Socialistični partiji Srbije.

Leta 1999, med vojno na Kosovu, je bila v bombardiranju Nata tarča številnih stavb v Beogradu. Med bombardiranimi mesti so bile nekatere ministrske stavbe, stavba RTS, bolnišnice, hotel Jugoslavija, stavba Centralnega komiteja, Avalski stolp in kitajsko veleposlaništvo. Zaradi bombardiranja Nata je bilo v Srbiji in Črni gori ubitih med 500 in 2000 civilistov, od tega 27 v Beogradu. Po vojnah v nekdanji Jugoslaviji je Srbija postala dom največjega števila beguncev in notranje razseljenih oseb v Evropi, saj se je več kot tretjina teh beguncev naselila v Beogradu.

Po predsedniških volitvah leta 2000 je bil Beograd prizorišče večjih javnih protestov, ki se jih je udeležilo več kot pol milijona ljudi. Te demonstracije so v okviru gibanja Otpor privedle do odstavitve predsednika Miloševića.

Nedavno obdobje

Projekt Beograd na vodi

Leta 2014 sta srbska vlada in njen emiratski partner, Eagle Hills Properties, začela projekt urbane prenove Belgrade Waterfront (Beograd na vodi). Srbska vlada in njeni emiratski partnerji naj bi skupaj vložili približno 3,5 milijarde evrov. Projekt vključuje poslovne in razkošne stanovanjske stavbe, petzvezdične hotele, nakupovalno središče in predvideni »Beogradski stolp«. Vendar je projekt precej kontroverzen – še vedno obstaja precej negotovosti glede njegovega financiranja, nujnosti, projektu pa očitajo tudi pomanjkanje skladnosti njegove arhitekture s preostankom mesta.

Poleg beograjskega nabrežja se mesto hitro razvija in obnavlja, zlasti na območju Novega Beograda, kjer so (od leta 2020) gradili stanovanjske in poslovne stavbe za podporo cvetočemu beograjskemu IT sektorju, ki je zdaj ena največjih gospodarskih panog v Srbiji. Septembra 2020 je bilo v Beogradu približno 2000 aktivnih gradbišč. Mestni proračun za leto 2023 je znašal 205,5 milijarde dinarjev (1,750 milijarde evrov). Proračun mesta Beograd za leto 2024 je bil ocenjen na več kot 2 milijardi evrov.

Geografija

Topografija

Sotočje Save (na desni strani) v Donavo pri Beogradu s pogledom na trdnjavo Kalemegdan (zgoraj desno)

Beograd stoji 11,65 m nad morsko gladino na sotočju Donave in Save. Zgodovinsko jedro Beograda, Kalemegdan, stoji na desnem bregu obeh rek. Od 19. stoletja se mesto širi proti jugu in vzhodu; po drugi svetovni vojni je bil na levem bregu reke Save zgrajen Novi Beograd, ki je povezal Beograd z Zemunom. Z mestom so se združile tudi manjše, predvsem stanovanjske skupnosti na drugi strani Donave, kot so Krnjača, Kotež in Borča, medtem ko je Pančevo, močno industrializirano satelitsko mesto, ostalo ločeno. Mesto ima urbano območje 360 km², medtem ko skupaj z metropolitanskim območjem pokriva 3.223 km².

Območje osrednjega Beograda na desnem bregu Save stoji na gričevnatem terenu, najvišja točka Beograda pa je hrib Torlak z nadmorsko višino 303 m. Vzpetine Avala (511 m) in Kosmaj (628 m) ležijo južno od mesta. Na drugi strani Save in Donave je zemljišče večinoma ravno in ga sestavljajo aluvialne ravnice ter puhličaste planote. Ena od značilnosti mestnega terena je težnostna erozija. Na ozemlju, ki ga zajema generalni urbanistični načrt, je zabeleženih 1155 točk težnostne erozije, od katerih je 602 aktivnih, 248 pa jih je označenih kot »visoko tveganih«. Pokrivajo skoraj 30 % mestnega ozemlja in vključujejo več vrst težnostne erozije. Naklonske udornice se nahajajo na pobočjih nad rekami, večinoma na glinenih ali ilovnatih tleh, z naklonom med 7 in 20 %. Najbolj kritične so v Karaburmi, Zvezdari, Višnjici, Vinči in Ritopeku v dolini Donave ter v Umki in zlasti v njeni soseski Duboko v dolini Save. Imajo gibljivo in mirujočo fazo, nekatere od njih pa so zabeležene že stoletja. Manj aktivna območja drsenja vključujejo celotno pobočje Terazije nad Savo (Kalemegdan, Savamala), kar je razvidno iz naklona spomenika Zmagovalec in stolpa katedralne cerkve, ter odsek Voždovac med Banjico in Autokomando.

Plazovi zajemajo manjša območja, razvijajo se na strmih pečinah, včasih so nagnjeni do 90 %. Večinoma se nahajajo v umetnih puhličastih gričih Zemuna: Gardoš, Ćukovac in Kalvarija.

Spomenik neznanemu junaku na gori Avala, Avalski stolp in mesto Beograd v daljavi.

Vendar pa večino premikanja zemljišč v Beogradu, približno 90 %, povzročajo gradbena dela in okvarjen sistem oskrbe z vodo (počene cevi itd.). Soseska Mirijevo velja za najuspešnejši projekt rešitve problema. Med gradnjo soseske v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil teren sistematično utrjen in premikanje zemljišč je danes popolnoma ustavljeno.

Podnebje

Po Köppnovi klimatski klasifikaciji ima Beograd vlažno subtropsko podnebje (Cfa), ki meji na vlažno celinsko podnebje (Dfa) s štirimi letnimi časi in enakomerno porazdeljenimi padavinami. Mesečna povprečja se gibljejo od 1,9 °C v januarju do 23,8 °C v juliju, z letnim povprečjem 13,2 °C.

Pogled iz zraka na Beograd in most na Adi iz gozdnega parka Košutnjak, znanega kot »mestna tovarna kisika« in priljubljena rekreacijska točka.

V povprečju je letno 44,6 dni z najvišjo temperatura 30 °C ali več in 95 dni, ko je temperatura nad 25 °C, po drugi strani pa je v Beogradu 52,1 dni letno, ko najnižja temperatura pade pod 0 °C, pri čemer je letno v povprečju 13,8 dni tudi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. Letna povprečna količina padavin v Beogradu je približno 698 mm, pri čemer je najbolj deževna pozna pomlad. Povprečno letno število sončnih ur je 2020.

Nevihte v Beogradu lahko nastanejo kadarkoli v letu, v povprečju 31 dni letno, vendar so veliko pogostejše v spomladanskih in poletnih mesecih. Toča je redka in se pojavlja izključno spomladi ali poleti.

Najvišja uradno zabeležena temperatura v Beogradu je bila 43,6 °C 24. julija 2007, medtem ko je bila na drugi strani najnižja temperatura -26,2 °C 10. januarja 1893. Najvišja zabeležena vrednost dnevnih padavin je bila 109,8 mm 15. maja 2014.

Podnebni podatki za Beograd (1991–2020, najvišje vrednosti 1920–danes)
Mesec	Jan	Feb	Mar	Apr	Maj	Jun	Jul	Avg	Sep	Okt	Nov	Dec	Letno
Rekordno visoka temperatura °C	21.4	23.9	30.0	32.4	34.9	38.7	43.6	41.8	41.8	34.7	29.3	22.7	43.6
Povprečna visoka temperatura °C	5.2	7.8	13.1	18.9	23.6	27.1	29.3	29.7	24.3	18.7	12.2	6.1	18.0
Povprečna dnevna temperatura °C	1.9	3.8	8.3	13.6	18.2	21.9	23.8	23.8	18.5	13.3	8.1	3.0	13.2
Povprečna nizka temperatura °C	−0.7	0.6	4.2	8.8	13.2	16.7	18.4	18.5	14.1	9.4	5.1	0.5	9.1
Rekordno nizka temperatura °C	−26.2	−25.5	−14.4	−6.1	−1.4	4.6	8.3	6.7	0.6	−6.9	−11.1	−19.3	−26.2
Povprečna količina padavin mm	47.9	43.5	48.7	51.5	72.3	95.6	66.5	55.1	58.6	54.8	49.6	54.8	698.9
Povp. št. dni s padavinami (≥ 0.1 mm)	13.5	12.3	11.3	12.4	13.5	12.2	10.0	8.4	9.5	10.5	10.8	13.8	138.2
Povp. št. sneženih dni	9.7	7.3	4.2	0.7	0.0	0.0	0.0	0.0	0.0	0.1	3.0	7.8	32.8
Povprečna relativna vlažnost (%)	77.9	71.4	62.7	59.9	61.9	62.5	59.8	59.5	65.8	71.4	75.1	79.5	67.3
Povp. št. sončnih ur	70.7	96.2	146.7	186.7	224.7	253.9	278.8	262.6	192.6	155.0	92.1	60.3	2.020,3
Povp. indeks UV	1	2	3	5	7	8	8	7	5	3	2	1	4
Vir 1: Hidrometereološka služba Srbije
Vir 2: Weather Atlas (UV), Meteo Climat (najvišje in najnižje vrednosti)

Uprava

• 
  Stari Dvor, mestna skupščina
• 
  Narodna skupščina Srbije
• 
  Palača Srbije

Beograd je znotraj Srbije ločena teritorialna enota, z lastno avtonomno mestno upravo. Skupščina mesta Beograd ima 110 članov, izvoljenih za štiriletni mandat. Trinajstčlanski mestni svet, ki ga izvoli skupščina in mu predseduje župan in njegov namestnik, vodi in nadzoruje mestno upravo, ki upravlja tekoče upravne zadeve. Mestna uprava je razdeljena na 14 sekretariatov, od katerih ima vsak poseben resor, kot sta promet ali zdravstvo, ter več strokovnih služb, agencij in inštitutov.

Na volitvah v mestno skupščino Beograda leta 2024 je zmagala Srbska napredna stranka, ki je oblikovala vladajočo koalicijo s Socialistično partijo Srbije. Med letoma 2004 in 2013 je bila na oblasti Demokratska stranka. Zaradi pomena Beograda v političnem in gospodarskem življenju Srbije se funkcija župana mesta pogosto opisuje kot tretja najpomembnejša funkcija v državi, takoj za funkcijo predsednika vlade in predsednika republike.

Vrhovno sodišče Srbije

Avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu

Beograd je glavno mesto, kjer so sedeži vseh srbskih državnih organov – izvršilne, zakonodajne in sodne oblasti, ter sedeži skoraj vseh nacionalnih političnih strank in 75 diplomatskih predstavništev. To vključuje Državno skupščino, predsedstvo in vlado Srbije ter vsa ministrstva, vrhovno sodišče in ustavno sodišče.

Občine

Stolp Gardoš v sončnem zahodu, Zemun

Mesto je razdeljeno na 17 občin. Prej so bile razvrščene v 10 mestnih (ki ležijo v celoti ali delno znotraj meja mesta) in 7 primestnih občin, katerih središča so manjša mesta. Z novim mestnim statutom iz leta 2010 so vse dobile enak status, z izjemo, da imajo primestne občine (razen Surčina) določene avtonomne pristojnosti, predvsem povezane z gradbeništvom, infrastrukturo in komunalnimi storitvami.

Večina občin se nahaja na južni strani Donave in Save, v regiji Šumadija. Tri občine (Zemun, Novi Beograd in Surčin) ležijo na severnem bregu Save v regiji Srijem, občina Palilula, ki se razprostira ob Donavi, pa se nahaja v regijah Šumadija in Banat.

Zemljevid občin Beograda

Občina	Klasifikacija	Površina (km2)	Prebivalstvo (popis 2022)	Gostota prebivalstva (na km2)
Barajevo	primestni	213,10	26.431	110
Čukarica	mestno	156,99	175.793	1.120
Grocka	primestni	299,55	82.810	276
Lazarevac	primestni	383,51	55.146	144
Mladenovac	primestni	339	48.683	144
Novi Beograd	mestno	40,71	209.763	5.153
Obrenovac	primestni	410,14	68.882	168
Palilula	mestno	450,59	182.624	405
Rakovica	mestno	30.11	104.456	3.469
Savski venac	mestno	14.06	36.699	2.610
Sopot	primestni	270,71	19.126	71
Stari Grad	mestno	5,40	44.737	8.285
Surčin	mestno	288,47	45.452	158
Voždovac	mestno	148,52	174.864	1.177
Vračar	mestno	2,87	55.406	19.305
Zemun	mestno	149,74	177.908	1.188
Zvezdara	mestno	31,49	172.625	5.482
Skupaj		3.234,96	1.681.405	520
Vir: Sektor za statistiko, Beograd

Demografija

Zgodovinsko prebivalstvo
Leto	Preb.	±% p.a.
1834	7	—
1846	14	+5.95%
1859	18	+1.95%
1866	24	+4.20%
1874	27	+1.48%
1884	35	+2.63%
1890	54	+7.49%
1900	68	+2.33%
1905	77	+2.52%
1910	82	+1.27%
1921	111	+2.79%
1931	238	+7.93%
1948	397	+3.06%
1953	477	+3.74%
1961	657	+4.08%
1971	899	+3.19%
1981	1.087	+1.92%
1991	1.168	+0.72%
2002	1.191	+0.18%
2011	1.257	+0.60%
2022	1.298	+0.29%
Vir: 1834-1931:; podatki 1948-2011:; podatki 2022:.

Po popisu prebivalstva iz leta 2022 ima mesto 1.197.114 prebivalcev, njegovo somestje (vključno s sosednjimi naselji Borča, Kaluđerica in Surčin) pa 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (pogosto enačeno z metropolitanskim območjem) znaša 1.681.405 oseb. Vendar metropolitansko območje Beograda ni opredeljeno, niti statistično niti upravno, in se razteza v sosednje občine Pančevo, Pećinci in Stara Pazova.

V Beogradu živi veliko etničnih skupin iz nekdanje Jugoslavije in širšega balkanskega območja. Glavna etnična skupina, ki predstavlja več kot 86 % prebivalstva Beograda, so Srbi (1.449.241). Med pomembnejšimi manjšinami so Romi (23.160), Jugoslovani (10.499), Gorani (5.249), Črnogorci (5.134), Rusi (4.659), Hrvati (4.554), Makedonci (4.293) in etnični Muslimani (2.718). Mnogi ljudje so v mesto prišli kot ekonomski migranti iz manjših mest in podeželja, medtem ko so desettisoči zaradi jugoslovanskih vojn v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prispeli kot begunci iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Kosova. Slovenci so se v mesto začeli bolj množično priseljevati po koncu prve svetovne vojne, ko je postal Beograd prestolnica skupne države, še prej pa kot politični emigranti iz Avstro-Ogrske. Največja slovenska skupnost v Srbiji živi prav tu. Povezani so v društvo »Sava«, pomemben povezovalni dejavnik pa so tudi lokalne katoliške cerkve. V nekaj cerkvah še potekajo maše v slovenščini, sicer pa raba slovenščine med njimi počasi usiha. V najnovejšem valu priseljevanja, po ruski invaziji na Ukrajino, je desettisoče Rusov in Ukrajincev registriralo svoje prebivališče v Srbiji, večina jih je to storila prav v Beogradu.

Upravno območje mesta Beograd na zemljevidu okrožij Srbije .

Ocenjuje se, da v Beogradu živi med 10.000 in 20.000 Kitajcev, od njihovega prihoda sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je Blok 70 v Novem Beogradu pogovorno znan kot kitajska četrt. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v mesto priselilo precej oseb iz Bližnjega vzhoda, predvsem iz Sirije, Irana, Jordanije in Iraka – namen je bil sicer študij, kasneje pa so ostali v mestu. V 19. in začetku 20. stoletja so v Beogradu obstajale tudi majhne skupnosti Aromancev, Čehov, Grkov, Nemcev, Madžarov, Judov, Turkov, Armencev in ruskih belih emigrantov. Danes obstajata dve primestni naselji z znatnim manjšinskim prebivalstvom: Ovča in vas Boljevci, v obeh približno četrtino prebivalstva sestavljajo Romuni oziroma Slovaki. Priseljevanje v Beograd iz drugih držav se pospešuje. Leta 2023 je samo v Beogradu več kot 30.000 tujih delavcev dobilo dovolilnice za delo in prebivanje.

Čeprav v Beogradu obstaja več zgodovinskih verskih skupnosti, je verska sestava mesta razmeroma homogena. Srbska pravoslavna skupnost je daleč največja, s 1.475.168 pripadniki. V mestu živi tudi 31.914 muslimanov, 13.720 rimokatolikov in 3.128 protestantov.

V Beogradu je nekoč obstajala pomembna judovska skupnost, vendar se je po nacistični okupaciji mesta med drugo svetovno vojno in poznejši judovski emigraciji njihovo število zmanjšalo z več kot 10.000 na le 295. Beograd je imel tudi eno največjih budističnih kolonij v Evropi zunaj Rusije, ko se je po ruski državljanski vojni na obrobju Beograda naselilo približno 400 večinoma budističnih Kalmikov. Prvi budistični tempelj v Evropi je bil zgrajen v Beogradu leta 1929. Večina se jih je po drugi svetovni vojni odselila, njihov tempelj, Beograjska pagoda, so zapustili in se je sčasoma zrušil.

Gospodarstvo

Pogled na Stari Grad z Dorćolom iz zraka.

Beograd je finančno središče Srbije in jugovzhodne Evrope, s skupno površino 17 mio m² pisarniških prostorov. Tukaj je tudi sedež državne centralne banke. 750.550 ljudi je zaposlenih (julij 2020) v 120.286 podjetjih, 76.307 podjetjih in 50.000 trgovinah. Samo mesto Beograd ima v lasti 267.147 m² najemnih pisarniških prostorov.

Leta 2019 je v Beogradu tako delalo 31,4 % zaposlenega prebivalstva Srbije, ki so ustvarili več kot 40,4 % državnega BDP. BDP mesta je bil leta 2023 po pariteti kupne moči ocenjen na 73 milijard USD, kar je 43.400 USD na prebivalca po pariteti kupne moči. Nominalni BDP je bil leta 2023 ocenjen na 31,5 milijarde USD, kar je 18.700 USD na prebivalca.

Novi Beograd je osrednje poslovno okrožje države in eno od finančnih središč jugovzhodne Evrope. Ponuja vrsto objektov, kot so hoteli, kongresne dvorane (npr. Sava Centar), poslovne stavbe razreda A in B ter poslovni parki (npr. Airport City Belgrade). V Novem Beogradu se gradi na več kot 12 milijonov m² zemljišča, vrednost načrtovane gradnje v naslednjih treh letih pa je ocenjena na več kot 1,5 milijarde evrov. v Novem Beogradu se nahaja tudi Beograjska borza.

Sedež Srbskih železnic v Beogradu

Sedež Srbske narodne banke

Sava Centar, največji kongresni, kulturni in poslovni center v Srbiji in jugovzhodni Evropi, se razprostira na 100.000 ^m²

S 6924 podjetji v IT sektorju (podatek iz leta 2013) je Beograd eno najpomembnejših središč informacijske tehnologije v jugovzhodni Evropi. Microsoftov razvojni center Srbija, ki se nahaja v Beogradu, je bil ob svoji ustanovitvi peti tovrstni program na svetu. Številna globalna IT podjetja pogosto izberejo Beograd za svoje evropsko ali regionalno središče poslovanja; med njimi so tako Asus, Intel, Dell, Huawei, Ubisoft, Yandex, Nutanix, NCR itd. Med najbolj znanimi beograjskimi IT zagonskimi podjetji so med drugim Nordeus, ComTrade Group, MicroE, FishingBooker in Endava. Med IT objekti v mestu so Institut Mihajlo Pupin in ILR, pa tudi povsem nov IT Park Zvezdara. Številni ugledni IT inovatorji so svojo kariero začeli v Beogradu, med njimi Voja Antonić in Veselin Jevrosimović.

Aprila 2025 je povprečna mesečna neto plača v poslovnem središču Novega Beograda znašala 177.418 RSD (1760 USD) v neto vrednosti, bruto ekvivalent pa 242.254 RSD (2403 USD), medtem ko je v Beogradu s predmestji znašala 1.058 EUR.

Po podatkih podjetja Cushman & Wakefield je glede najema poslovnih prostorov Knez Mihajlova ulica 36. najdražja nakupovalna ulica na svetu.

Kot primer privlačnosti mesta in njegovega pomena v tem delu celine je dejstvo, da številna multinacionalna podjetja za svoj lokalni sedež izberejo prav Beograd. Zgodnji primer tega je bil multinacionalni prehrambeni velikan McDonald's, ki je v Beogradu odprl svojo prvo restavracijo v komunistični državi v Evropi.

Kultura

Srbska akademija znanosti in umetnosti, nacionalno učeno društvo, ustanovljeno leta 1841

Po poročanju BBC je Beograd eno od petih najbolj ustvarjalnih mest na svetu. Beograd vsako leto gosti številne mednarodne kulturne dogodke, vključno s filmskim festivalom, gledališkim festivalom, poletnim festivalom, BEMUS-om, beograjskim festivalom stare glasbe, knjižnim sejmom, beograjskim festivalom zborov, tekmovanjem za pesem Evrovizije 2008 in festivalom piva. Leta 2022 je Beograd gostil tudi dogodek Europride, čeprav ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal prepovedati. Nobelov nagrajenec Ivo Andrić je svoje najbolj znano delo Most na Drini napisal v Beogradu. Med drugimi uglednimi beograjskimi avtorji so še Branislav Nušić, Miloš Crnjanski, Borislav Pekić, Milorad Pavić in Meša Selimović. Mednarodno najbolj ugledni umetniki iz Beograda so Charles Simić, Marina Abramović in Milovan Destil Marković. Večina srbske filmske industrije ima sedež v Beogradu. FEST je letni filmski festival, ki poteka od leta 1971. Do leta 2013 si je predstave ogledalo štiri milijone ljudi, predstavili pa so skoraj 4000 filmov.

Mesto je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno glavnih središč jugoslovanskega novega vala, ki so ga zastopale beograjske skupine kot na primer VIS Idoli, Ekatarina Velika, Šarlo akrobata in Električni orgazam. Med drugimi pomembnimi beograjskimi rock skupinami so Riblja Čorba, Bajaga i Instruktori in Partibrejkers. Danes je središče srbske hip hop scene, kjer v mestu ali v njem živijo skupine, kot so Beogradski Sindikat, Bad Copy, Škabo, Marčelo in večina skupine Bassivity Music. V Beogradu je veliko gledališč, med katerimi so najpomembnejša Narodno gledališče, Gledališče na Terazijah, Jugoslovansko dramsko gledališče, Zvezdara teater in Atelje 212. V Beogradu ima sedež tudi Srbska akademija znanosti in umetnosti ter Narodna knjižnica Srbije. Med drugimi večjimi knjižnicami sta Mestna knjižnica Beograd in Univerzitetna knjižnica Beograd. Dve operni hiši v Beogradu sta: Narodno gledališče in operna hiša Madlenianum. Po zmagi srbske predstavnice Marije Šerifović na tekmovanju za pesem Evrovizije 2007 je Beograd leta 2008 gostil tekmovanje Eurosong.

V Beogradu je več kot 1650 javnosti dostopnih skulptur.

Muzeji

Najvidnejši muzej v Beogradu je Narodni muzej, ustanovljen leta 1844 in obnovljen od leta 2003 do junija 2018. Muzej hrani zbirko več kot 400.000 eksponatov (več kot 5600 slik in 8400 risb in grafik, vključno s številnimi tujimi mojstri, kot so Bosch, Juan de Flandes, Tizian, Tintoretto, Rubens, Cézanne, GB Tiepolo, Renoir, Monet, Lautrec, Matisse, Picasso, Gauguin, Chagall, Van Gogh, Mondrian itd.) in tudi slavni Miroslavov evangelij. Muzej sodobne umetnosti je bil prvi muzej sodobne umetnosti v Jugoslaviji in eden prvih tovrstnih muzejev na svetu. Od ustanovitve leta 1965 je zbral zbirko več kot 8000 umetniških del, ustvarjenih po vsej nekdanji Jugoslaviji. Zbirka predstavlja nekatere najopaznejše srbske in jugoslovanske umetnike 20. stoletja, med njimi Sava Šumanovića, Nadeždo Petrović, Petra Dobrovića, Mileno Pavlović-Barili, Milana Konjovića, Zoro Petrović, Đorđa Andrejevića Kuna, Vladimira Veličkovića, Petra Lubardo, Krsto Hegedušića, Miću Popovića, Ivana Meštrovića, Antuna Augustinčića, Med drugim Toma Rosandić, Olga Jevrić, Olga Jančić, Lojze Dolinar. Muzej je bil zaprt leta 2007, vendar je bil od takrat ponovno odprt leta 2017, da bi se osredotočil na sodobno in tudi na jugoslovansko umetniško sceno. Umetnica Marina Abramović, rojena v Beogradu, je imela razstavo v Muzeju sodobne umetnosti, ki jo je New York Times označil za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na svetu leta 2019. Razstavo si je ogledalo skoraj 100.000 obiskovalcev. Marina Abramović je imela odrski govor in performans pred 20.000 ljudmi. V središču Beograda se nahaja tudi Muzej uporabne umetnosti, muzej, ki ga je ICOM leta 2016 nagradil za institucijo leta.

Mestni muzej Beograd se je leta 2006 preselil v novo stavbo v središču mesta. Muzej gosti vrsto zbirk, ki pokrivajo zgodovino mestnega življenja od prazgodovine in hrani zbirko več kot 150.000 eksponatov. Mestni muzej Beograd vključuje tudi dodatne lokacije, kot so Muzej Iva Andrića, Rezidenca princese Ljubice, Muzej Paje Jovanovića in Muzej Jovana Cvijića. Mestni muzej naj bi se leta 2027 preselil v veliko večjo stavbo v središču mesta.

Etnografski muzej, ustanovljen leta 1901, vsebuje več kot 150.000 predmetov, ki prikazujejo podeželsko in mestno kulturo Balkana, zlasti držav nekdanje Jugoslavije. V Beogradu je tudi Muzej afriške umetnosti, ustanovljen leta 1977, ki ima veliko zbirko umetnosti iz Zahodne Afrike. Drug pomemben beograjski muzej je Muzej Vuka in Dositeja, ki prikazuje življenje, delo in zapuščino Vuka Stefanovića Karadžića ter Dositeja Obradovića, reformatorja srbskega knjižnega jezika v 19. stoletju in prvega srbskega ministra za šolstvo oziroma književnika. Vojaški muzej, ustanovljen leta 1878 na Kalemegdanu, hrani široko paleto več kot 25.000 vojaških predmetov, ki segajo od prazgodovine do srednjega veka in moderne dobe. Med pomembne predmete spadajo turško in orientalsko orožje, narodni prapori in jugoslovanska partizanska znamenja. Letalski muzej, ki se nahaja v bližini letališča Nikola Tesla Beograd, ima več kot 200 letal, od katerih je na ogled približno 50, nekaj pa jih je edinih ohranjenih primerkov te vrste, kot je Fiat G.50. V tem muzeju so razstavljeni tudi deli sestreljenih ameriških in Natovih letal, kot sta F-117 in F-16.

Muzej Nikole Tesle, ustanovljen leta 1952, hrani osebne predmete Nikole Tesle, izumitelja, po katerem je bila poimenovana enota Tesla. Hrani okoli 160.000 originalnih dokumentov in okoli 5.700 drugih osebnih predmetov, vključno z njegovo žaro.

Z okoli 95.000 kopijami domačih in mednarodnih filmov je Jugoslovanska kinoteka največja v regiji in med desetimi največjimi arhivi na svetu. Institucija upravlja tudi Muzej jugoslovanske kinoteke s kinodvorano in razstavno dvorano. Dolgoletne težave s shranjevanjem arhiva so bile dokončno rešene leta 2007, ko je bil odprt nov sodoben depo. Jugoslovanski filmski arhiv razstavlja tudi originalno filmsko palico Charlieja Chaplina in enega prvih filmov Augusta in Louisa Lumièra.

Muzej Jugoslavije ima zbirke iz jugoslovanskega obdobja. Poleg slik so najdragocenejše lunine kamnine, ki so jih leta 1969 podarili člani posadke Apolla 11 Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Michael Collins med obiskom Beograda, in kamnine iz misije Apollo 17, ki jih je leta 1971 podaril Richard Nixon. Muzej hrani tudi sabljo Josifa Stalina z 260 briljanti in diamanti, ki jo je podaril Stalin sam.

Arhitektura

V smeri urinega kazalca, od zgoraj levo: notranjost cerkve sv. Save; cerkev sv. Marka; hotel Moskva; beograjska trdnjava; Knez Mihailova ulica - glavna pešpot in nakupovalna cona v Beogradu; Savski trg - nekdanja glavna železniška postaja v Beogradu in spomenik Stefanu Nemanji.

Beograd ima zelo raznoliko arhitekturo, od središča Zemuna, ki ima podobo tipičnega srednjeevropskega mesta, do sodobnejše arhitekture in prostorske ureditve Novega Beograda.

Najstarejšo arhitekturo najdemo v parku Kalemegdan. Izven Kalemegdana najstarejše stavbe izvirajo šele iz 18. stoletja zaradi njegove geografske lege ter pogostih vojn in uničenj. Najstarejša javna zgradba v Beogradu je nevpadljiva turška türbe, najstarejša hiša pa je skromna glinena hiša na Dorćolu iz poznega 18. stoletja. Zahodni vpliv se kaže v gradnjah iz 19. stoletja, ko se je mesto popolnoma preobrazilo iz orientalskega mesta v sodobno arhitekturo tistega časa, z vplivi neoklasicizma, romantike in akademske umetnosti. Srbski arhitekti so konec 19. stoletja prevzeli razvoj od tujih graditeljev in zgradili Narodno gledališče, Stari dvor, katedralo in kasneje, v začetku 20. stoletja, stavbo Narodne skupščine ter Narodni muzej, na katere je vplivala secesija. Elementi srbsko-bizantinskega preporoda so prisotni v stavbah, kot so hiša Vukove zakladnice, stara pošta na Kosovski ulici, in sakralni arhitekturi, kot sta cerkev sv. Marka (ki temelji na samostanu Gračanica) in cerkev sv. Save. V socialističnem obdobju so bila stanovanja zgrajena hitro in poceni za ogromen pritok ljudi, ki so po drugi svetovni vojni bežali s podeželja, rezultat česar je bila brutalistična podoba blokov Novega Beograda; za kratek čas je vladal trend socrealizma, ki je privedel do stavb, kot je Sindikalna dvorana. Vendar so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja prevladali modernistični trendi, ki še vedno prevladujejo v beograjski arhitekturi. Beograd ima drugi najstarejši kanalizacijski sistem v Evropi. Klinični center Srbije se razprostira na 34 hektarjih in je sestavljen iz približno 50 stavb, ima pa tudi 3150 postelj, s čimer je po tem merilu največja v Evropi in ena največjih na svetu.

Turizem

Beograd med novoletnimi prazniki

Beograd, ki stoji ob glavni prometni arteriji, ki povezuje Evropo in Azijo, ter kasneje tudi na železniški liniji Orient Express, je bil skozi stoletja priljubljena destinacija za popotnike. Leta 1843 je srbski knez Mihajlo Obrenović na Dubrovački ulici (danes Ulica kralja Petra) zgradil veliko stavbo, ki je postala prvi hotel v Beogradu: Kod jelena ('Kod jelena'), v soseski Kosančićevega venca. Mnogi so takrat kritizirali potezo zaradi stroškov in velikosti stavbe, a kmalu je postala zbirališče najbogatejših meščanov kneževine. Pogovorno so stavbo imenovali tudi staro zdanje ali 'stara stavba'. Ostal je hotel do leta 1903, nato pa so stavbo leta 1938 porušili. Po staro zdanju so bili v drugi polovici 19. stoletja zgrajeni številni hoteli: Nacional in Grand, tudi na Kosančićevem Vencu, Srpski Kralj, Srpska Kruna, Grčka Kraljica pri Kalemegdanu, Balkan in Pariz na Terazijah, London itd.

Kalemegdan

Botanični vrt Jevremovac

Ko je Beograd dobil povezave s parniki in železnico (po letu 1884), se je število obiskovalcev povečalo in odprli so se novi luksuzni hoteli. V Savamali sta bila odprta hotela Bosna in Bristol. Med drugimi hoteli sta bila tudi Solun in Orient, ki je bil zgrajen v bližini Finančnega parka. Turisti, ki so prispeli z Orient Expressom, so večinoma bivali v hotelu Petrograd na Vilsonovem trgu. Hotel Srpski Kralj na vogalu ulic Uzun Mirkova in Pariška je v medvojnem obdobju veljal za najboljši hotel v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je bil uničen.

Zgodovinska območja in stavbe Beograda so med najpomembnejšimi znamenitostmi mesta. Med njimi so Skadarlija, Narodni muzej in sosednje Narodno gledališče, Zemun, Trg Nikole Pašića, Terazije, Študentski trg, trdnjava Kalemegdan, ulica Kneza Mihailova, Parlament, cerkev svetega Save in Stari dvor. Poleg tega je na obeh straneh reke veliko parkov, spomenikov, muzejev, kavarn, restavracij in trgovin. Spomenik Avali na vrhu hriba in Avalski stolp ponujata razgled na mesto. Po podatkih časopisa The Guardian je Dorćol eno od desetih najbolj »kul« predmestij v Evropi. Elitna soseska Dedinje se nahaja v bližini parkov Topčider in Košutnjak. Kraljevi kompleks Dedinje, v katerem sta nekdanji kraljevi rezidenci (Kraljevski dvor in Beli dvor), je odprt za obiskovalce. Palača hrani veliko dragocenih umetnin. V bližini je mavzolej Josipa Broza Tita, imenovan Hiša rož, ki dokumentira življenje nekdanjega jugoslovanskega predsednika.

Ada Ciganlija je nekdanji otok na reki Savi in največji športno-rekreacijski kompleks v Beogradu. Danes je z desnim bregom Save povezana z dvema nasipoma, ki ustvarjata umetno jezero. Je najbolj priljubljena destinacija Beograjčanov v vročih poletjih. Ima 7 km dolgih plaž in športnih objektov za različne športe, vključno z golfom, nogometom, košarko, odbojko, ragbijem, baseballom in tenisom. Poleti se dnevno kopa med 200.000 in 300.000 ljudi.

Beograd je znan tudi po turističnih dejavnostih, ki vključujejo ekstremne športe, kot so bungee jumping, smučanje na vodi in paintball. Na otoku je veliko poti, kjer se je mogoče voziti s kolesom, se sprehajati ali teči. Poleg Ade ima Beograd skupno 16 otokov na rekah, mnogi so še vedno neizkoriščeni. Med njimi Veliki vojni otok ob sotočju Save izstopa kot oaza neokrnjene divjine (zlasti ptic). Ta območja, skupaj z bližnjim Malim vojnim otokom, mestna vlada varuje kot naravni rezervat. V urbanem območju Beograda je 37 zaščitenih naravnih virov, med katerimi je osem območij geološke dediščine, npr. profil Straževica, Mašin Majdan-Topčider, profil pri trdnjavi Kalemegdan, zapuščeni kamnolom v Barajevu, dolina Karagače, arteški vodnjak v Ovči, puhličasti profil Kapela in jezero v Sremčici. Drugih 29 točk so območja biotske raznovrstnosti.

Prihodki od turistov so leta 2016 znašali skoraj pol milijarde evrov; z obiskom skoraj milijona registriranih turistov. Od tega jih je leta 2019 več kot 100.000 prispelo s 742 rečnimi križarkami. Povprečna letna rast je med 13 % in 14 %.

Od leta 2018 so v Beogradu trije uradno določeni kampi. Najstarejši se nahaja v Batajnici, ob Batajniški cesti. Z imenom »Dunav« je eden najbolj obiskanih kampov v državi. Drugi se nahaja v kompleksu etno gospodinjstva »Zornićeva hiša« v vasi Baćevac, tretji pa v Ripanju, na pobočjih vzpetine Avala. Leta 2017 je bilo v kampih zabeleženih približno 15.000 nočitev.

Beograd je pogosta postaja na Rečni poti, evropski kolesarski poti, znani kot »Donavska kolesarska pot« v Srbiji, pa tudi na Sultanovi poti, pohodniški poti na dolge razdalje med Dunajem in Istanbulom.

Nočno življenje

Galerija Beograd, največja nakupovalna, zabaviščna in gastronomska destinacija v mestu, se razprostira na 300.000 kvadratnih metrih in je največje nakupovalno središče v regiji.

Nočno življenje v Beogradu

Beograd slovi po živahnem nočnem življenju; po vsem mestu je veliko klubov, ki so odprti do zore. Najbolj prepoznavna značilnost nočnega življenja v Beogradu so barže (splavi), razporejene vzdolž bregov Save in Donave, kjer je koncentrirana gostinska ponudba, običajno obogatena z živo glasbo.

Mnogi obiskovalci ob koncu tedna – zlasti iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije – imajo raje nočno življenje v Beogradu kot v svojih prestolnicah zaradi domnevno prijaznega vzdušja, številnih klubov in barov, relativno nižjih cen pijače, odsotnosti večjih jezikovnih ovir in pomanjkanja regulacije nočnega življenja. Eno najbolj znanih prizorišč za alternativno kulturno dogajanje v mestu je SKC (Študentski kulturni center), ki se nahaja tik nasproti beograjskega nebotičnika, stolpa Beograjske palače. V središču pogosto potekajo koncerti znanih domačih in tujih skupin. SKC je tudi prizorišče različnih umetniških razstav ter javnih razprav in diskusij.

Bolj tradicionalno srbsko nočno življenje, ki ga spremlja tradicionalna glasba, znana kot Starogradska (v grobem prevodu staromestna glasba), značilna za urbana okolja severne Srbije, je najbolj izrazito v Skadarliji, stari boemski soseski mesta, kjer so se v 19. in začetku 20. stoletja zbirali beograjski pesniki in umetniki. Ob ulici Skadar (središču Skadarlije) in okoliški soseski se vrstijo nekatere najboljše in najstarejše tradicionalne restavracije v Beogradu (v srbščini imenovane kafane), ki izvirajo iz tistega obdobja. V delu soseske stoji najstarejša beograjska pivnica, ustanovljena v prvi polovici 19. stoletja. Ena najstarejših kafan v mestu je Znak pitanja.

Časopis The Times je Beograd razglasil za mesto z najboljšim nočnim življenjem v Evropi. V vodniku Lonely Planet 1000 Ultimate Experiences Guide iz leta 2009 se je Beograd uvrstil na prvo mesto med 10 najboljšimi mesti za zabavo na svetu.

Moda in oblikovanje

Od leta 1996 se v mestu odvijajo polletni (jesensko-zimski in pomladno-poletni) tedni mode. Številni srbski in tuji oblikovalci ter modne znamke imajo svoje revije na beograjskem tednu mode. Festival, ki sodeluje z londonskim tednom mode, je pomagal pri vzponu mednarodnih karier lokalnih talentov, kot sta George Styler in Ana Ljubinković. Britanska modna oblikovalka Roksanda Ilinčić, ki se je rodila v mestu, prav tako pogosto predstavlja svoje revije v Beogradu.

Poleg mode se v Beogradu vsako leto odvijata dve večji oblikovalski razstavi, ki privabljata mednarodne arhitekte in industrijske oblikovalce, kot so Karim Rashid, Daniel Libeskind, Patricia Urquiola in Konstantin Grcic. Tako festival Mikser kot Belgrade Design Week ponujata predavanja, razstave in tekmovanja. Poleg tega so mednarodni oblikovalci, kot so Sacha Lakić, Ana Kraš, Bojana Sentaler in Marek Djordjevic, doma iz Beograda.

Mediji

Tanjug, stavba nekdanje srbske državne tiskovne agencije.

Beograd je najpomembnejše medijsko središče v Srbiji. V mestu je glavni sedež nacionalne radiotelevizije Srbija (RTS), ki je javna radiotelevizija. Najbolj priljubljena komercialna radiotelevizija je RTV Pink, srbska medijska multinacionalka, znana po svojih priljubljenih zabavnih programih. Ena najbolj priljubljenih komercialnih radiotelevizij je B92, še ena medijska družba, ki ima svojo televizijsko postajo, radijsko postajo ter glasbeno in knjižno založbo, pa tudi najbolj priljubljeno spletno stran na srbskem internetu. Druge televizijske postaje, ki oddajajo iz Beograda, vključujejo 1Prva (prej Fox televizija), Nova, N1 in druge, ki pokrivajo le širše območje Beograda, kot je Studio B.

Med visoko nakladnimi dnevnimi časopisi, ki izhajajo v Beogradu, se uvrščajoː Politika, Blic, Alo!, Kurir in Danas. Izhajata tudi športna dnevnika, Sportski žurnal in Sport, ter gospodarski dnevnik, Privredni pregled. Jeseni 2006 je bil ustanovljen nov brezplačni dnevnik 24 sata . V mestu imajo sedež tudi srbske izdaje licenčnih revij, kot so Harper's Bazaar, Elle, Cosmopolitan, National Geographic, Men's Health, Grazia in druge.

Šport in rekreacija

Ada Ciganlija

Beogradska arena

V Beogradu je približno tisoč športnih objektov, od katerih jih je veliko sposobnih gostiti športne dogodke na različnih ravneh.

Rečni otok Ada Ciganlija z jezerom in plažami je eno najpomembnejših rekreacijskih območij v mestu. Z skupno 8 km plaž in raznolikih barov, kavarn, restavracij in športnih objektov Ada Ciganlija privablja številne obiskovalce, zlasti poleti.

Gozdni park Košutnjak je prepreden s številnimi tekaškimi in kolesarskimi stezami, športnimi objekti za različne športe ter notranjimi in zunanjimi bazeni. Je priljubljena destinacija, ki se nahaja le 2 km od Ade Ciganlije.

Stadion Crvene zvezde

V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Beograd gostil številne pomembne mednarodne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih leta 1973, evropsko prvenstvo v nogometu leta 1976 in finale evropskega pokala leta 1973, evropsko prvenstvo v atletiki leta 1962 in evropske dvoranske igre leta 1969, evropski prvenstvi v košarki leta 1961 in 1975, evropsko prvenstvo v odbojki za moške in ženske leta 1975 ter svetovno amatersko prvenstvo v boksu leta 1978.

Od začetka 2000-ih Beograd skoraj vsako leto gosti večje športne dogodke. Med njimi so tako v Beogradu potekali EuroBasket 2005, evropsko prvenstvo v rokometu (za moške in ženske) leta 2012, svetovno prvenstvo v rokometu za ženske leta 2013, evropsko prvenstvo v odbojki za moške leta 2005 in 2011 za ženske, evropsko prvenstvo v vaterpolu leta 2006 in 2016, Evropski mladinski olimpijski festival 2007 in poletna univerzijada 2009. V zadnjem času je Beograd leta 2017 gostil evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki ter košarkarska turnirja Final Four Eurolige leta 2018 in 2022. V zadnjih letih so potekala tudi svetovna in celinska prvenstva v drugih športih, kot so tenis, futsal, judo, karate, rokoborba, veslanje, kickboxing, namizni tenis in šah.

Mesto je dom dveh največjih in najuspešnejših srbskih nogometnih klubov, Crvene zvezde Beograd in Beogradskega partizana. Crvena zvezda je leta 1991 osvojila Ligo prvakov UEFA ( evropski pokal ), Beograd pa je bil leta 1966 drugouvrščeni. Glavna stadiona v Beogradu sta Marakana ( stadion Crvene zvezde ) in stadion Partizana. Rivalstvo med Crveno zvezdo in Beogradskim partizanom je eno najhujših v svetovnem nogometu.

Beograjska arena je s kapaciteto 19.384 gledalcev ena največjih pokritih aren v Evropi. Uporablja se za večje športne dogodke in velike koncerte. Maja 2008 je bila prizorišče 53. tekmovanja za pesem Evrovizije. Dvorana Aleksandra Nikolića je glavno prizorišče košarkarskih klubov KK Beograd, evropskega prvaka leta 1992, in KK Crvena zvezda. V zadnjih letih je Beograd dal tudi več vrhunskih teniških igralcev, kot so Ana Ivanović, Jelena Janković in Novak Đoković. Ivanović in Đoković sta prva Beograjčana, ki sta osvojila naslova na turnirjih za grand slam v posamezni konkurenci, in sta bila skupaj z Jeleno Janković številka 1 na lestvici ATP . Srbska reprezentanca je leta 2010 osvojila Davisov pokal, ko je v finalu v Beograjski areni premagala francosko reprezentanco.

Beograjski maraton poteka vsako leto od leta 1988. Beograd je bil kandidat za gostitelja poletnih olimpijskih iger leta 1992 in 1996.

Izobraževanje

Upravna stavba Univerze v Beogradu .

Palača znanosti.

Beograd ima dve državni univerzi in več zasebnih visokošolskih zavodov. Univerza v Beogradu, ustanovljena leta 1808 kot <i id="mwCuI">grande école</i>, je najstarejša visokošolska ustanova v Srbiji.</ref> Ker se je skupaj z večjim delom mesta razvila v 19. stoletju, je več univerzitetnih stavb prepoznanih kot sestavni del beograjske arhitekture in kulturne dediščine. Z vpisanimi skoraj 90.000 študenti je univerza ena največjih v Evropi.

V mestu je tudi 195 osnovnih šol in 85 srednjih šol. Sistem osnovnih šol ima 162 rednih šol, 14 posebnih šol, 15 umetniških šol in 4 šole za odrasle, sistem srednjih šol pa 51 poklicnih šol, 21 gimnazij, 8 umetniških šol in 5 posebnih šol. 230.000 učencev upravlja 22.000 zaposlenih v več kot 500 stavbah, ki pokrivajo približno 11 milijonov m2.

Prevoz

Center Beograda in podzemne železniške postaje Vukov spomenik

V Beogradu deluje obsežen sistem javnega prevoza, ki ga sestavljajo avtobusi (118 mestnih linij in več kot 300 primestnih linij), tramvaji (12 linij), trolejbusi (8 linij) in BG Voz (6 linij). Avtobuse, trolejbuse in tramvaje upravljata GSP Beograd in SP Lasta v sodelovanju z zasebnimi podjetji (na nekaterih avtobusnih progah). Primestno železniško omrežje BG Voz, ki ga upravlja mestna oblast v sodelovanju s Srbskimi železnicami, je del integriranega prometnega sistema in ima tri linije (Batajnica-Ovča in Ovča-Resnik ter center Beograda-Mladenovac), z napovedanimi dodatnimi. Od februarja 2024 lahko prek Beograd plus sistema vozovnice kupite prek SMS-a ali v fizični papirnati obliki. Dnevne povezave povezujejo prestolnico z drugimi mesti v Srbiji in številnimi drugimi evropskimi destinacijami prek mestne avtobusne postaje. Od januarja 2025 je ves javni prevoz v Beogradu brezplačen.

Beovoz je bilo primestno/primestno železniško omrežje, ki je zagotavljalo storitve množičnega prevoza v mestu, podobno kot pariški RER in torontski GO Transit . Sistem je bil namenjen predvsem povezovanju predmestij s središčem mesta. Beovoz so upravljale Srbske železnice. Vendar je bil ta sistem leta 2013 ukinjen, predvsem zaradi uvedbe učinkovitejšega sistema BG Voz. Beograd je eno zadnjih velikih evropskih prestolnic in mest z več kot milijonom prebivalcev, ki nima metroja, podzemne železnice ali drugega sistema hitrega prevoza . Tako je od leta 2025 beograjski metro v gradnji in bo imel dve progi. Prva proga naj bi začela obratovati do avgusta 2028.

Nova železniška postaja Beograd Center je vozlišče za skoraj vse domače in mednarodne vlake. Hitra železnica, ki povezuje Beograd z Novim Sadom, je začela obratovati 19. marca 2022.. Podaljšek proti Subotici in Budimpešti je v gradnji, načrtujejo pa tudi podaljšek proti jugu proti Nišu in Severni Makedoniji.

Promet v Beogradu - Trg Slavija ter nova železniška postaja

Mesto leži ob panevropskih koridorjih X in VII. Avtocestni sistem omogoča enostaven dostop do Novega Sada in Budimpešte na severu, Niša na jugu in Zagreba na zahodu. Hitra cesta je tudi proti Pančevu, gradnja nove hitre ceste proti Obrenovcu (Črna gora) pa je predvidena za marec 2017. Obvoznica Beograda povezuje avtocesti E70 in E75 in je v gradnji.

Beograd, ki leži na sotočju dveh glavnih rek, Donave in Save, ima 11 mostov, med katerimi so najpomembnejši Brankov most, most Gazela, most Ada in Pupinov most, od katerih prva dva povezujeta jedro mesta z Novim Beogradom. Poleg tega je skoraj dokončan »notranji magistralni polobroči«, ki vključuje nov most Ada čez reko Savo (odprt leta 2012) in nov Pupinov most (odprt leta 2014) čez Donavo, kar olajša vožnjo znotraj mesta in razbremeni promet z mostu Gazela in Brankovega mostu.

Letališče Nikola Tesla Beograd

Pristanišče Beograd leži na Donavi in mestu omogoča sprejem blaga po reki. Mesto ima tudi letališče Nikola Tesla Beograd, 12 km zahodno od mestnega središča, v bližini Surčina. Na vrhuncu leta 1986 je skozi letališče potovalo skoraj 3 milijone potnikov, vendar se je to število v devetdesetih letih prejšnjega stoletja le nekoliko zmanjšalo. Po ponovni rasti leta 2000 je število potnikov doseglo približno 2 milijona v letih 2004 in 2005, več kot 2,6 milijona potnikov leta 2008, ko je število potnikov doseglo več kot 3 milijone potnikov. Rekord z več kot 4 milijoni potnikov je bil presežen leta 2014, ko je letališče Nikola Tesla Beograd postalo drugo najhitreje rastoče večje letališče v Evropi. Število potnikov je še naprej vztrajno naraščalo in rekordnih več kot 6 milijonov potnikov je bilo doseženih leta 2019.

Mednarodni odnosi

Pobratena mesta

Zaradi junaške moči branilcev je francoski maršal Louis Franchet d'Espèrey Beograd leta 1920 odlikoval z redom častne legije.

Seznam pobratenih mest Beograda:

• Coventry, Združeno kraljestvo, od 1957
• Chicago, ZDA, od 2005
• Ljubljana, Slovenija, od 2010
• Skopje, Severna Makedonija, od 2012
• Caruaru, Brazilija, od 2010
• Šanghaj, Kitajska, od 2018
• Banja Luka, Bosna in Hercegovina, od 2020
• Šjamen, Kitajska, od 2025

Partnerska mesta

Druga prijateljstva in sodelovanja, protokoli, memorandumi:

• Sarajevo, Bosna in Hercegovina, od 2018, Memorandum of Understanding on Cooperation
• Rabat, Maroko, od 2017, Partnership and Cooperation Agreement
• Seul, South Korea, od 2017, Memorandum of Understanding on Friendly Exchanges and Cooperation
• Astana, Kazakhstan, od 2016, Agreement on Cooperation
• Tehran, Iran, od 2016, Agreement on Cooperation
• Corfu, Grčija, od 2010, Protocol on Cooperation
• Shenzhen, China, od 2009, Agreement on Cooperation
• Zagreb, Hrvaška, od 2003, Letter of Intent
• Kijev, Ukrajina, od 2002, Agreement on Cooperation
• Algiers, Alžirija, od 1991 declaration of mutual interests
• Tel Aviv, Izrael, od 1990, Agreement on Cooperation
• Bucharest, Romunija, od 1999, Agreement on Cooperation
• Beijing, Kitajska, od 1980, Agreement on Cooperation
• Rim, Italija, od 1971, Agreement on Friendship and Cooperation
• Atene, Grčija, od 1966, Agreement on Friendship and Cooperation

Nekatere mestne občine so pobratene tudi z majhnimi mesti ali okrožji drugih velikih mest (glej posamične članke).

Mesto Beograd je prejemnik različnih domačih in mednarodnih odlikovanj, vključno s francoskim redom časti Légion d'honneur (razglašen 21. decembra 1920; Beograd je eno od štirih mest zunaj Francije, poleg Liègea, Luksemburga in Volgograda, ki je prejelo to odlikovanje), češkoslovaškim vojnim križcem (podeljen 8. oktobra 1925), jugoslovanskim redom Karadžordževe zvezde (podeljen 18. maja 1939) in jugoslovanskim redom ljudskega heroja (razglašen 20. oktobra 1974, ob 30. obletnici strmoglavljenja nacistične nemške okupacije med drugo svetovno vojno). Vsa ta odlikovanja je mesto prejelo za vojna prizadevanja med prvo in drugo svetovno vojno. Leta 2006 je revija Foreign Direct Investment, ki jo je izdal Financial Times, Beogradu podelila naziv Mesto prihodnosti južne Evrope.

Glej tudi

• Seznam ljudi iz Beograda
• Seznam mest in krajev ob reki Donavi
• Seznam metropolitanskih območij v Evropi

Viri

• Calic, Marie-Janine (2019). A History of Yugoslavia. West Lafayette: Purdue University. ISBN 978-1-55753-838-3.
• Pavić, Milorad (2000). A Short History of Belgrade. Belgrade: Dereta. ISBN 86-7346-117-0.
• Tešanović, Jasmina (2000). The Diary of a Political Idiot: Normal Life in Belgrade. Cleis Press. ISBN 1-57344-114-7.
• Levinsohn, Florence Hamlish (1995). Belgrade : among the Serbs. Chicago: Ivan R. Dee. ISBN 1-56663-061-4.
• Paton, Andrew Archibald (4. november 2005) [1845]. Servia, Youngest Member of the European Family: or, A Residence in Belgrade, and Travels in the Highlands and Woodlands of the Interior, during the years 1843 and 1844 (Project Gutenberg reprint izd.). London: Longman, Brown, Green and Longmans. Arhivirano iz spletišča dne 26. oktobra 2013. Pridobljeno 22. julija 2009.
• Norris, David A (2008). Belgrade A Cultural History. Oxford University Press. ISBN 9780199888498.

Zunanje povezave

• Uradno spletno mesto
• Turistične strani mesta Beograd